Jelka STANIČ

Njen oče je bil Fran Stanič, mati pa Marija, rojen Arh. Rodila se je v Novem mestu, kjer je violino krajši čas poučeval njen oče, priznan slovenski violinist in pedagog Fran Stanić. Osnovno šolo je med letoma 1934 in 1938 ter klasično gimnazijo med letoma 1938 in 1944 obiskovala v Ljubljani.

Violino jo je od leta 1934 najprej poučeval oče, od leta 1935 do 1945 pa se je učila na Državnem konservatoriju. Na Glasbeni akademiji je leta 1945 diplomirala pri Janu Šlaisu. Poleg tega se je izpopolnjevala v Salzburgu pri češkem violinistu Váši Příhodi, v letih 1946–1947 v Zagrebu pri violinistu in glasbenem pedagogu Václavu Humlu, okoli leta 1950 pri Ernstu Morawcu na Dunaju, pozneje pa še pri Henryku Szeryngu v Parizu in v Nici.

Leta 1946 je debitirala s koncertom v Slovenski filharmoniji, kjer je s Tržaško filharmonijo izvedla 2. violinski koncert Lucijana Marije Škerjanca. Leta 1955 se je proslavila tudi s koncertno turnejo po Nemčiji s pianistom Marijanom Lipovškom.

Delovala je kot koncertna mojstrica in solistka-koncertantka doma in pozneje v Nemčiji. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev. V njenem repertoarju so bila zlasti baročna in klasicistična dela, predvsem skladbe glasbenikov 20. stoletja. Že med študijem je delovala v orkestrih. V Ljubljani je bila članica radijskega (1943–44) in opernega orkestra (1945–56), sodelovala je v komornem orkestru Radia Zagreb (1956–1957), med letoma 1957 in 1967 pa je bila članica in solistka v ansamblu Zagrebški solisti pod vodstvom Antonia Janigra. Z njimi je koncertirala po vsem svetu in v Združenih državah Amerike posnela več plošč. Nazadnje je delovala v radijskem orkesteru v Saarbrücknu.

Njen prvi mož je bil slovenski skladatelj Uroš Krek, kasneje pa se je poročila z italijanskim violončelistom in dirigentom Antoniom Janigrom.