Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Stane RAZTRESEN

Portret - Stane RAZTRESEN
Rojen:
12. april 1913, Tolmin
Umrl:
10. maj 1999, Trst/Trieste
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je najprej obiskoval v Ajdovščini, zaključil pa v Ljubljani. Tam je opravil tudi gimnazijo, nakar je na Glasbeni matici in konzervatoriju študiral balet pri Petru Golovinu, solo petje pri Angelci Trošt in dramatiko pri Osipu Šestu. Dodatno se je izpopolnjeval pri Franu Lipahu in Milanu Skrbinšku. Profesionalno je začel igrati leta 1933, štiri leta kasneje se je prvič redno zaposlil kot igralec, v letih 1939-1945 je bil član SNG Ljubljana, od takrat naprej in vse do upokojitve leta 1973 pa je igral pri SNG za Tržaško ozemlje (danes Slovensko stalno gledališče) v Trstu.
Najuspešnejše vloge je imel v naslednjih igrah: Ne vedno kakor lastovke (Filibert Benedetič), Hamlet (William Shakespeare), Romeo in Julija (William Shakespeare), Othello (William Shakespeare), Pohujašnje (Ivan Cankar), Kralj na Betajnovi (Ivan Cankar), Martin Kačur (Ivan Cankar), Miklova Zala (Fran Žižek), Ukročena trmoglavka (William Shakespeare), Primorske zdrahe (Carlo Goldoni), Celjski grofje (Bratko Kreft), Tri sestre (Anton P. Čehov), Na dnu (Maksim Goriki), Hlapci (Ivan Cankar) in Kaplan Martin Čedermac (France Bevk). Bil je pristen interpret resnih vlog, znal se je poglabljati v duševne stiske likov, odlikoval se je po čisti in lepi izgovorjavi slovenščine.
Njegovo igralsko udejstvovanje pa ni bilo omejeno samo na gledališki oder: igral je v več kot dvajsetih slovenskih filmih ter v mnogih radijskih oddajah na RTV Ljubljana in na radijskem odru Trst A, poleg tega je zrežiral več kot sto celovečernih gledaliških predstav in nastopal kot samostojni recitator na raznih kulturnih prireditvah, po šolah in v prosvetnih društvih (Hlapec Jernej in njegova pravica, Cankarjeve ure, Slovenske balade in romance idr.). Bil je tudi recitator Tržaškega partizanskega pevsekga zbora “Pinko Tomažič”, s katerim je med drugim nastopil tudi v Rimu, Moskvi in Volgogradu. Recitatorsko snov je zajemal predvsem iz zakladnice slovenske epike in lirike.
Leta 1965 mu je Združenje gledaliških igralcev Slovenije podelilo umetniško prvomajsko nagrado, 1974. leta je prejel Severjevo nagrado, leta 1975 pa nagrado Prešernovega sklada.

Viri in literatura

A. Rustja: Zadnji pozdravi Stanetu Raztresenu, Primorski dnevnik (1999), št. 109, str. 7
J. Koren: Stane Raztresen – osemdesetletnik, Delo (1993), št. 119, str. 12
M. Jevnikar: Gledališki igralec Stane Raztresen, Koledar (2000), str. 188
N. Lukež: Prisrčno srečanje s priljubljenim igralcem: jubilej Staneta Raztresena, Primorski dnevnik (1998), št. 92, str. 4
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 12, Gorica 1984, str. 150-151
Slovensko gledališče v Trstu, Trst 1964
Slovensko stalno gledališče, Trst 2002

Avtor/-ica gesla: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 16. 6. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Renata Lapanja. Stane RAZTRESEN. (1913-1999). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stane-raztresen/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 12. 9. 2025

Maksimiljan MEDVED

15. oktober 1923–1. december 1944
Na začetku druge svetovne vojne se je povezal z Osvobodilno fronto, v partizanih je deloval med mladimi.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Slavica CANIČ

Poleg učiteljskega poklica se je posvetila vzgojih mladih gledaliških talentov. Bila tudi režiserka mladinskih iger.
Datum vnosa: 28. 11. 2018

David BANDELJ

David Bandelj se je rodil materi Renati Bandelj, delavki samohranilki. Obiskoval je italijanski vrtec pri uršulinkah v Gorici (1981–1984), nato ...