STAKOVNIK, Davorin

Rodil se je kot Martin Kovač, zakaj je kasneje uporabljal ime Davorin Stakovnik (Štakovnik), pa ni znano. To ime zasledimo na enem od uradnih dokumentov ob nakupu zemljišča za njegovo hišo.

V začetku 20. stoletja je bila fotografija obrt privilegirancev, ki so se je izučili le redki. Za opravljanje svojega dela si je zgradil fotografski atelje na Dolu pri Hrastniku poleg tedanje Dragarjeve hiše. Imenoval se je »Fotografični atelier D. Stakovnik«. Pri svojem delu je uporabljal tehniko fotografiranja na steklo, katere izumitelj je bil Janez Puhar. Uporabljal je le fotografsko kamero in naravno svetlobo.

V njegovem fotografskem ateljeju so nastale fotografije prebivalcev Dola in okolice – tako dolskih veljakov kot preprostih ljudi. Ta drag spomin so si privoščili le izbrani posamezniki takratnega časa. Predvsem portreti so poleg podobe portretiranca razkrivali še njegov značaj in položaj na družbeni lestvici. Stakovnik pa ni bil le portretni fotograf. Preko njegovih fotografij lahko spremljamo arhitekturne spremembe na Dolu v začetku 20. stoletja (npr. gradnja nove cerkve). Razglednice s podobo Dola in Rimskih Toplic so ponesle ime teh krajev širom Evrope.

Po njegovi smrti je fotografsko obrt še nekaj časa opravljala vdova Katarina (Kati; roj. Kaluder, poročena sta bila od 24. oktobra 1910) z zaposlenim pomočnikom.

Njegov pranečak je Branko Klančar (1948), prav tako fotograf iz Dola pri Hrastniku.