Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠPICAR, Jakob

Špicar Jakob v letu 1924_10_portret
Fototeka KOK - Jakob Špicar leta 1924

Foto galerija

Rojen:
27. oktober 1884, Skočidol v Zgornjem Rožu, Avstrija
Umrl:
17. februar 1970, Ljubljana, Slovenija
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen za deportacijo v Italijo. Zaradi bolezni se to na srečo ni zgodilo. Skupaj je v letih (1937-1970) napisal okoli osemdeset iger oz. dramskih del. Objavljal jih je v Miru in Mladem rodu in tudi kot radijske igre. Precej njegovih del posega prostorsko in idejno v koroško območje. Bil je velik prijatelj koroških Slovencev in neprestano vtkan v boj za njihove pravice. Koroška osrednja knjižnica hrani številne rokopise njegovih objavljenih in neobjavljenih del, korespondenco in slikovno gradivo.

  • K luči (192?),
  • Martin Napuhek (1931),
  • Drabosenjak (1937),
  • Pogumni Tonček V: Otroške in mladinske igre (1959).

Avtorjevi rokopisi v digitalni obliki so dosegljivi na dLib-u.

  • Letno poročilo Državne realne gimnazije za Slovence 1969-1970, str. 52-54.
  • Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek. Ljubljana, 1971, str. 670-671.
  • Slovenski gledališki leksikon. III. Ljubljana, 1972, str. 702–704.
  • Koroški fužinar, 1973, št. 4, str. 20-21.
  • Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 1970 št. 16 str. 183–187.
  • Die Brücke, 1975/76, št. 2–3, str. 58.
  • Slavistična revija, 1979, št. 3-4, str. 431-444.
  • Slovenska književnost. Ljubljana, 1982, str. 349.
  • Koroški koledar, 1984, str. 113-114.
  • Slovenska mladinska dramatika. Maribor, 1998, str. 127–128.
  • Enciklopedija Slovenije. Š-T. Ljubljana, 1999, str. 109.
Avtor/-ica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 2. 2. 2021
Prijavi napako