Gimnazijo je pričel obiskovati v Novem mestu, a je moral šolanje zaradi vojne prekiniti. Med vojno se je že leta 1941 vključil v NOB, kjer je bil med drugim urednik brigadnih listov XX SNOUB. V tem času je pisal tudi pesmi. Ob osvoboditvi je bil politkomisar pri vojni delegaciji PTT Trst.
Po vojni je najprej končal gimnazijo in kasneje diplomiral iz pedagogike, psihologije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1946 in 1948 se je izpopolnjeval na pedagoškem inštitutu Hercena v Sankt Peterburgu v Rusiji, med letoma 1949 in 1950 pa na inštitutu za družbene vede v Beogradu.
Med letoma 1848 in 1849 je bil profesor na učiteljišču v Tolminu, nato pedagog na Centralnem komiteju Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani, med letoma 1951 in 1953 profesor na učiteljišču v Murski Soboti, med letoma 1953 in 1960 ravnatelj vzgojnega zavoda Ivanke Uranjekove v Dobrni pri Celju in profesor na osnovni šoli v Dobrni. V Novem mestu je bil v obdobju od 1960 do 1964 profesor na učiteljišču in šef za prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru. Od leta 1964 je bil ravnatelj gimnazije Josipa Jurčiča v Stični, po letu 1971 pa ravnatelj dijaškega vojaškega doma Franc Rozman – Stane v Ljubljani.
Prispevke s pedagoškega področja je objavljal v Prosvetnem delavcu. Kot prosvetni delavec je v številnih odborih opravljal družbeno-politične funkcije.
Bila je najmlajša enota: Ob slavnostnem dnevu X II. SNOUB – Borec Tomi se spominja. Dolenjski list, 31. 8. 1978, let. 29, št. 35, str. 4.
Direktor stiške gimnazije prof. Lojze Šonc: »Naša gimnazija je trdnjava kulture«: Dijaki stiške gimnazije so dobrodošli gostje ljubljanskih fakultet. Dolenjski list, 12. 3. 1970, let. 21, št. 11, str. 10.
Vojaška gimnazija Franc Rozman – Stane: govori ravnatelj šole in doma prof. Alojzij Šonc. Naši razgledi, 10. 1. 1975, let. 24, št. 1, str. 16.
