Andrej SMOLE

Rojen je bil v drugem zakonu matere Helene z Mihaelom Smoletom kot drugorojenec, v hiši z gostilno Pri Figovcu v Ljubljani, ki jo je po smrti prvega moža vodila mati, s tretjim možem Francem Valentinom pa ustanovila trgovino z žitom v Ljubljani. Andrej je v letih 1808–1812 obiskoval normalko in v letih 1817–1818 Metelkova predavanja o slovenskem jeziku v Ljubljani, nato pa na materino željo, tako kot brat Mihael, postal trgovec.

V Ljubljani je prijateljeval s kulturniki, ki so se zbirali v raznih krožkih, predvsem s Prešernom in Čopom. Navdušeno je podprl slovenski literarni preporod in bil med prvimi zbiralci ljudskih pesmi, ki so bile objavljene v 3. zvezku almanaha Kranjska čbelica. Zavzemal se je tudi za rabo slovenskega jezika v javnosti, znancem pisal čisto slovenska pisma in se podpisoval dosledno slovensko. Imel je bogato knjižnico, v kateri so bile knjige opremljene z njegovim, slovenskim ekslibrisom (ročnim vpisom v knjigo).

Bil je razsipen veseljak svobodnih nazorov, ki ga trgovina ni preveč zanimala. Zaradi velikih dolgov je leta 1827 pobegnil v tujino in do vrnitve v Ljubljano ok. leta 1832 potoval po Evropi. Od leta 1833, ko mu je mati poleg hiše v Ljubljani kupila grad Prežek na Dolenjskem, pa se je, že načetega zdravja, vse bolj zadrževal na Prežeku pod Gorjanci, kjer so bili njegovi gostje mdr. Stanko Vraz, A. A. Auersperg (Anastazij Grün) in zlasti France Prešeren. Po ljudskem izročilu so bili na steni jedilnice v prvem nadstropju še dolgo ohranjeni podpisi Smoletovih prijateljev, med njimi tudi Prešernov. Lastnik gradu je bil do 3. februarja 1840, ko je grad prodal. Leta 1839 se je preselil nazaj v Ljubljano, kjer je bil ponovno v središču slovenskega literarnega preporoda in tik pred smrtjo, leta 1840, izdal Linhartovo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Vodnikove Pesmi, iz angleščine je prevedel Garrickovo igro Varh. Leta 1840 si je zaman prizadeval za slovenski časopis Ilirske novice.

Z Ljubljančanko Marijo Rudolf je imel sina Andreja, na Prežeku pa je živel z Nežo Jaki, s katero je imel sina Franca in hčer Nežo.

Ob smrti v Fröhlichovi hiši na tedanji Dunajski cesti v Ljubljani je bil ob njem njegov najtesnejši prijatelj pesnik France Prešeren, ki je napisal lepo žalostinko V spomin Andreja Smoleta. Pokopan je bil pri Sv. Krištofu v Ljubljani (danes Navje), od koder je bil prenesen na Žale.