Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marta SLAPAR (roj. MUŠIČ)

Portret - Marta SLAPAR
Marta Slapar - Krka: glasilo delavcev Krke, 18. septembra 1973, str. 2.

Foto galerija

Rojena:
19. marec 1907, Kandija (Novo mesto)
Umrla:
2. september 1973, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bila je najmlajši otrok v družini višjega davčnega upravitelja Alojza Mušiča in Rozalije, rojene Clarici. Njeni bratje so bili polkovnik Jurij Mušič, zdravnik Drago Mušič, višji gozdarski tehnik Alojz Mušič in arhitekt Marjan Mušič.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, kjer je leta 1925 maturirala. Študij farmacije je zaključila leta 1930 v Zagrebu.

Kot farmacevtka je službovala najprej v Novem mestu, nato pa  v Slovenj Gradcu na Koroškem, kamor je sledila soprogu dr. Jožetu Slaparju. Tik pred drugo svetovno vojno se je z družino vrnila v Novo mesto. Skupaj z možem je sodelovala v NOB-ju, po letu 1945 je najprej postala apotekarski referent za novomeško okrožje, leta 1947 pa je prevzela lekarno novomeške bolnice in jo vodila do leta 1954.

Leta 1954 je bila med ustanovitelji tovarne zdravil Krka v Novem mestu. Prevzela je njen strokovni del in skupaj z maloštevilnimi sodelavci pričela delati na razvoju industrijske tehnologije za izdelavo zdravil. Od vsega začetka je bila odgovorna za celotno proizvodnjo in njeno kakovost. Vzgajala je mlade farmacevte v proizvodnji in sodelovala v raziskavah in razvoju. Pod njenim vodstvom je nastal institut znanstvenih raziskav, katerega prva vodja je bila. Uspešno je vodila prve razgovore s tujimi institucijami in tovarnami, s čimer je tovarni Krka odprla pot v svet. Med letoma 1952 in 1968 je bila tudi vodja Dolenjske podružnice Slovenskega farmacevtskega društva.

Že kot otrok je kazala nadarjenost za naravoslovje, zlasti botaniko in jezike, kar ji je kasneje dobro služilo na poklicnem področju. Med drugim je bila v mladosti aktivna v dramski sekciji Narodne čitalnice v Novem mestu. Lokalna zgodovina beleži dogodek iz leta 1921, ko je ob odkritju spominske plošče pisatelju Janezu Trdini na Zajčevi hiši na Cerovcu na obrobju Gorjancev recitirala njegovo bajko o Gospodični.

Viri in literatura

225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 439.
Draga magistra Marta! Krka: glasilo delavcev Krke, 18. 9. 1973, let. 2, št. 10, str. 2.
Gošnik, T. Krkina kronika. V: Knjiga o Krki: 1954–2004, 2004, str. 39.
Spominu magistre Marte Slaparjeve. Dolenjski list, 6. 9. 1973, let. 24, št. 36, str. 5.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Marta SLAPAR (roj. MUŠIČ). (1907-1973). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marta-slapar-roj-music/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 1. 2019

Ana BALANTIČ

Rojena je v rudarski družini. Komaj šestnajstletna je izgubila očeta v tragični nesreči. Po končani osnovni šoli je obiskovala Šiviljsko šolo v Lju...
Datum vnosa: 14. 3. 2021

rodbina TRENZ

Rodbina Trenc je imela v posesti grad Draškovec pri Šentjerneju na Dolenjskem.
Datum vnosa: 14. 1. 2019

Gustav STIGER

2. maj 1848–31. december 1902
Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin.Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 posta...