Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

SLAK, Lojze

Lojze Slak - lojzeslak.com

Foto galerija

Rojen:
23. julij 1932, Jordankal (obč. Mirna Peč)
Umrl:
29. september 2011, Ljubljana (pokopan v Šentvidu pri Ljubljani)
Psevdonim:
Barbov Slak
Variante imen:
Alojzij
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Otroštvo je, kot četrti od desetih otrok, zaradi materine bolezni preživel pri njenih sorodnikih Barbovih v Malem Kalu pri Mirni Peči, kjer je pri stricu, ljudskem godcu, odkrival svet glasbe, in se ga je kasneje prijel vzdevek Barbov Slak. Med letoma 1939 in 1946 je obiskoval osnovno šolo v Dolenjem Karteljevem. Od leta 1947 do 1951 se je v Novem mestu pri mojstru Alojzu Pavliču izučil za poklic tapetnika in se po odsluženem vojaškem roku leta 1954 zaposlil v podjetju Pohištvo v Ljubljani, od leta 1964 do 1972 pa je bil voznik pri Petrolu. Leta 1972 je postal trgovski potnik podjetja Žimnica Hoja v Ljubljani, kjer se je leta 1990 upokojil. Z družino, ženo Ivanko in sinovoma Slavkom in Robertom, je živel v Šentvidu pri Ljubljani.

Svojo glasbeno pot je začel leta 1957 v radijski oddaji Pokaži, kaj znaš, kjer je dosegel prvo mesto. Leta 1958/1959 je z brati ustanovil muzikalni kvartet Ansambel bratov Slak, po odhodu bratov k vojakom pa je leta 1963 nastal Trio Lojzeta Slaka (harmonika, kitara in berda). Sprva je nastopal s kromatično harmoniko, leta 1963 pa je prvič nastopil na Radiu Ljubljana, v oddaji Za našo vas, z diatonično harmoniko in z njo tako prvi prodrl najprej na radio, zatem pa še na televizijo. Igral jo je drugače kot drugi ljudski godci in na njej naredil izboljšavo – dodatni basovski gumb, t. i. Slakov gumb. Leta 1964 je izšla prva, mala plošča Tria Lojzeta Slaka z naslovom Domači vasici.

Leta 1964 so se njegovemu narodno-zabavnemu triu priključili ljudski pevci – vokalni kvintet Fantje s Praprotna, z Gorenjske, s čimer se je začela izjemno uspešna kariera te razširjene glasbene skupine. Njihov prvi veliki skupni nastop je bil leta 1965 v kinu Sloga v Ljubljani, istega leta je izšla njihova prva velika vinilna plošča Kadar pa mim’ hiš’ce grem. Sledili so številni koncerti po Sloveniji, Evropi, leta 1970 je bilo njihovo prvo gostovanje pri slovenskih rojakih v Ameriki, Kanadi, leta 1972 pa v Avstraliji. Leta 1990 so kot edini evropski ansambel do sedaj nastopali v središču country glasbe Nashwillu.

Skladbe Ansambla Lojzeta Slaka so se v drugi polovici 20. stoletja veliko predvajale na Radiu Ljubljana, njihove plošče in zvočne kasete so v visokih nakladah izšle tudi v Beogradu, Zagrebu in v Avstriji. Prejeli so številne nagrade in priznanja doma in v tujini, mdr. trinajst zlatih plošč in tri zlate kasete ter platinasto za milijon in diamantno za tri milijone prodanih plošč. Posneli so več televizijskih oddaj, zadnji koncert Ansambla Lojzeta Slaka pa je bil leta 2010 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ansambel je deloval 47 let, ustvaril 531 skladb, posnel 58 albumov in izdal 33 notnih zvezkov.

Lojze Slak,  ustanovitelj in vodja Ansambla Lojzeta Slaka, je obudil slovensko ljudsko pesem (npr. priredba V dolini tihi) in bil tudi avtor skladb. Njegova skladba Po dekle, za katero je leta 1969 napisal besedilo in glasbo, je ponarodela. Leta 1992 je bil pobudnik festivala narodno-zabavne glasbe »Boš videl, kaj dela Dolen’c!« v Novem mestu.

O njegovem življenju in delu sta izšli dve monografiji, En godec nam gode (2004) in Lojze Slak: Moje plošče so moje knjige (2017), avtorja Ivana Sivca. Leta 2018 je bila v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči odprta stalna razstava o njegovem življenju in delu.

 

Plošče (izbor):

Domači vasici, 1964
Kadar pa mim’ hiš’ce grem, 1965, 1966, 1975
Sinko ne sprašuj, 1966
Deželica sonca in grozdja, 1967
Po dekle, 1969
Triglav, 1969
Titanic, 1970
Visoko nad oblaki, 1970
Pod Gorjanci je otoček, 1971
Glas njegov v spomin, 1974
Moj avto, 1975
Na vseh straneh sveta, 1980
Lustige reise mit ensemble Slak, 1982
Mama prihajam domov, 1985
Raj pod Triglavom, 1989

Zgoščenke (izbor):

Srečno, mlada Slovenija/To smo mi prijatelji, 1992
Čebelar, 1995, 2009
Najlepša beseda je mama, 1998, 2009
Letu 2000, 1999
Glas harmonike, 2001, 2010
Zlate melodije Ansambla Lojzeta Slaka, 2006
Tvoje pesmi živijo naprej, 2012

Pesmarice in notno gradivo:

Pesmarice Ansambla Lojzeta Slaka, 1975, 1976, 1984, 1994, 2004, 2012
Notni zvezki Ansambla Lojzeta Slaka (1–33)

Prva velika srebrna plošča za 50.000 prodanih nosilcev zvoka, založba Jugoton, 1966
Zlata čaplja za milijon vseh prodanih plošč, založba Jugoton, 1969
Helidonova zlata lastovka – zmaga na natečaju revije Antena, 1969
Trikratna zmaga na natečaju revije Stop za najboljšo in hkrati najbolj priljubljeno skupino narodno zabavne glasbe, Fantje s Praprotna pa za najbolj priljubljeno vokalno skupino, 1971
Zlata plošča za prodanih 100.000 velikih plošč, založba Helidon, 1974
Župan mesta Cleveland Lojzetu Slaku izroči zlati ključ mestnih vrat in listino častnega meščana, 1980
Diamantna plošča za tri milijone prodanih nosilcev zvoka, založba Helidon, 1993
Ameriška akademija za glasbo (National Academy of Recording Arts and Sciences – NARAS) podeli Lojzetu Slaku najvišje priznanje grammy (Grammy Award), 1993
Naziv kralj polk in valčkov na prireditvi Slovenski slavček, 1994
Naziv častni Slovenec in častni muzikant Slovenije, 1998
​Naziv srebrna viža stoletja za Slakovo skladbo V dolini tihi na prireditvi Najlepša viža stoletja, Celje, 1998
Priznanje za življenjsko delo, Fundacija ameriško-slovenske polke in muzeja v Clevelandu, 2001
Častni znak Republike Slovenije za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in po svetu, 2002
Naziv častni godec vseh godcev, 2003
Naziv dolenjski slavček, koncert Nedeljskih 40 – Slakovih 70, stadion Portoval v Novem mestu
Pesem V dolini tihi razglašena za hit vseh časov – »All Time Hit«, Polka Hall of Fame, Cleveland, 2011

Enciklopedija Slovenije: zv. 16: Dodatek A–Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 185.
Pavlin, J. Lojze Slak. Dolenjski list, 24. marec 1994, let. 45, št. 12, str. 24.
Pungerčar, M. Virtuoz na diatonični harmoniki: Lojze Slak. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, avgust 2018, Letn. 29, št. 2, str. 72–79.
Sivec, I. Lojze Slak: Moje plošče so moje knjige. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017.
Steržaj, A. Glasbena legenda: Lojze Slak (1932-2011). Delo, Leto 53, 30. september 2011, št. 227, str. 13.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 15. 2. 2023
Darja Peperko Golob. SLAK, Lojze. (1932-2011). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 3. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slak-lojze/
Prijavi napako