Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Oton SKOLA

Portret - Oton SKOLA
Oton Skola - Franc Ksaver Skola: portret brata Otona Skole

Foto galerija

Rojen:
4. november 1805, Novo mesto
Umrl:
24. april 1879, Trsat , Hrvaška
Variante imen:
Karel Nikolaj, p. Otto SCHKOLA, ŠKOLA
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Kot enajsti od dvanajstih otrok priseljenca Josepha Skole, Čeha z Moravske, po poklicu krojača, ter Novomeščanke Frančiške Skola, roj. Frelih, je pri krstu dobil imeni Karel Nikolaj. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato pa leta 1827 vstopil v frančiškanski red v Nazarjah in prejel redovniško ime Oton.

Po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani je služboval v samostanih v Nazarjah in na Trsatu pri Reki na Hrvaškem. Tu je leta 1839 napisal angleško-nemški slovar, ki je ostal v rokopisu in ga hrani bogoslovno semenišče v New Yorku. Že v mladosti si je želel postati misijonar. Na pobudo znamenitega misijonarja Friderika Barage je leta 1841 odpotoval v Severno Ameriko, kjer je misijonaril med Indijanci. Zgradil jim je več cerkva, se naučil indijanskega jezika ter leta 1850 sestavil izvirni francosko-indijanski slovar, ki je ostal v rokopisu. Od hudih naporov je zbolel in se leta 1858 vrnil v Evropo, najprej v Assisi v Italiji, kjer je bil spovednik. V tem času je napisal spomine na misijone v latinskem jeziku, ki so bili kasneje prevedeni v angleščino in objavljeni v Ameriki (1936), v slovenščino pa jih je prevedel France Baraga. Nato je bil leta 1862 nastanjen v Kostanjevico pri Gorici in zatem ponovno v Nazarje. Njegova končna postaja je bil od leta 1868 Trsat, kjer je umrl.

P. Oton Skola je iz daljne dežele pisal svojim domačim pisma, v katerih je poleg svojega življenja razkrival tudi življenje Indijancev ter lepote tuje pokrajine. Frančiškanski samostan v Novem mestu hrani osem njegovih pisem, ki jih je med letoma 1840 in 1873 pisal svojim domačim v Novo mesto. Vsa ostala pisma so se že izgubila.

Bil pa je, poleg svojega brata starejšega Franca Ksaverja, tudi sposoben slikar. Njegove slikarske zapuščine večinoma žal ni več, med ohranjenimi deli je akvarel panorame Novega mesta iz leta 1836, ki ga hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Občudujoč lepoto rodnega mesta je na rob slike zapisal: »Nič ni prijetnejšega kot pogled na bleščečo pokrajino v njeni jasni, lepi in prelestni podobi.«

Po njem se imenuje Školova ulica v Novem mestu.

 

Dela

Angleško-nemški slovar, 1839 (v rokopisu)
Francosko-indijanski slovar, 1850 (v rokopisu)
Poročilo za patra Marcellina da Civezza o novejših misijonih našega reda v Severni Ameriki, 1891, 1936

Viri in literatura

Matijevič, Meta. Pisma misijonarja Otona Skole. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, februar 2006, Letnik 17, št. 1, str. 42–51.
Pevec, F. P. Oton (Karel Nikolaj) Škola. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, oktober 2005, Letnik 16, št. 5, str. 476–477.
Skola, O. Poročilo o misijonskem delu v Severni Ameriki. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, julij, oktober, december 2006, Letnik 17, št. 3/4, 5, 6, str. 376–390, 507–521, 657–671.
Slovenski biografski leksikon III., Raab–Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanost in umetnosti, 1960–1971, str. 333–334.

Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Oton SKOLA. (1805-1879). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/oton-skola/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 7. 2014

Danilo KOCJANČIČ

22. marec 1949–3. februar 2013
Glasbeno kariero je začel leta 1965, ko je kot gimnazijec ustanovil za tiste čase avantgardno skupino Kameleoni skupaj z bobnarjem in pe...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jacobus GALLUS

31. julij 1550–18. julij 1591
Znan je bil kot najboljši renesančni skladatelj.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan KOPAČ

15. december 1916–18. oktober 1988
Bil je med glavnimi organizatorji zdravstvene službe v Sloveniji, vodilni slovenski ftiziolog in dolgoletni direktor celjske bolnišnice.