Družina je po preselitvi iz Dobrave pri Kostanjevici stanovala v Novem mestu, pod Kapitljem. Marjan je bil najstarejši od treh sinov (brata Miran in Peter); oče, po poklicu poštar, je bil med drugo svetovno vojno ubit. Srednjo prometno šolo je končal v Ljubljani in leta 1967 zaključil študij na Visoki gospodarski šoli Univerze v Zagrebu z diplomsko nalogo “Medsebojni odnosi planiranja v podjetjih in občini”.
Najprej je vrsto let služboval pri Železniškem transportnem podjetju, leta 1965 pa je postal načelnik oddelka za gospodarstvo pri občini Novo mesto. V mandatu 1977–1980 je bil predsednik Skupščine občine Novo mesto. Leta 1980 je bil izvoljen za predsednika Republiškega komiteja za delo. Leta 1981 je postal prvi direktor IMV (Industrija motornih vozil Novo mesto) po odhodu Jurija Levičnika, v letih 1982 do 1984 pa je bil podpredsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa IMV. Nato je bil v letih 1984-1985 vodja prikoliške dejavnosti v Novem mestu. Od leta 1986do upokojitve leta 1990 je bil direktor podjetja Adria Caravansv Belgiji.
Leta 1972 je v soavtorstvu z Mihaelom Hrovatičem izšel njegov Urbanistični program občine Novo mesto, o razvoju gospodarstva v Novem mestu skozi čas je pisal tudi v reviji Rast. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj s področja gospodarskega in družbenega razvoja . Po ukazu francoskega predsednika Mitteranda je prejel tudi medaljo za zasluge “Ordre national du merite”.
Njegov sin je arhitekt Borut Simič.
Urbanistični program občine Novo mesto (soavtor Mihael Hrovatič), 1972
Nagrada občine Novo mesto za družbenopolitično delo in uspehe pri razvijanju državne uprave (1980)
Red dela z zlatim vencem (v SFRJ)
“Ordre national du merite” po ukazu francoskega predsednika Mitteranda)
Bačer, R. Četrtkov intervju: Krmilo v novih rokah. Dolenjski list, 30. 3. 1978, let. 29, št. 13, str. 15.
Novo mesto: 1965-2015: zbornik ob 650-letnici Novega mesta. Novo mesto: Društvo Novo mesto, 2015, str. 243, 246.
Osebni podatki: Borut Simič, Blaž Simič.
