Silvester GABERŠČEK

Izhaja iz delavske družine Janeza in Marije Gaberšček roj. Ilinčič iz Tolmina. Oče Janez po poklicu mlekar, sicer predvojni komunist in prvoborec izhaja iz Kamujnerjeve domačije v Gabrjah, mati Marija po poklicu šivilja pa iz Lokarjeve domačije v Zatolminu.

V Tolminu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in sociologije, specializacijo iz kulturne antropologije pa je nadaljeval na Facoltà delle scienze politiche Cesare Alfieri v Firencah.

Pred redno zaposlitvijo na Agrotehniki v Ljubljani je projektno sodeloval z Leksikografskim institutom v Zagrebu in Urbanističnim institutom Republike Slovenije v Ljubljani. Med letoma 1988 in 1992 je bil zaposlen kot konservator etnolog na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, od julija 1992 do upokojitve, septembra leta 2022, pa kot sekretar na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani. Strokovno se je ukvarjal z manjšinsko problematiko Rusinov v Vojvodini in Ladinov v Zgornjem Poadižju, kot konservator etnolog pa s transhumanco v vzhodnem Alpskem prostoru. Na Ministrstvu je bil zadolžen predvsem za kulturno dediščino. Kot izvedenec za nepremično kulturno dediščino je bil aktiven član v številnih domačih in tujih ekspertnih skupin. V Zgornjem Posočju in sosednjih območjih, ki sta jih prizadela velikonočni (1998) in julijski potres (2004) je bilo dragoceno njegovo strokovno prizadevanje za ovrednotenje, ohranitev in obnovo stavbne in ostale kulturne dediščine širom Slovenije in spominskih obeležij iz 1. svetovne vojne. Med njegove pomembnejše dosežke na področju premične kulturne dediščine sodi prizadevanje za ustanovitev Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični, ponovna ustanovitev samostojnega muzeja za Zgornje Posočje v Tolminu in izvedba razstave Plečnikovih kelihov v Vatikanskih muzejih.

Na Ministrstvu za kulturo je bil koordinator za ovrednotenje, izvedbo postopka in vpis v Register prvih enot nesnovne kulturne dediščine. Tudi na nacionalni ravni se je zavzemal za dvig zavedanja o pomenu kulturne dediščine, spoštovanje le te in njeno vključevanje v sodobne družbene tokove. Zavzemal se je tudi za vzdrževanje vsestranskih stikov s slovensko manjšino v Furlaniji in Julijski Krajini, na avstrijskem Koroškem, v Porabju na Madžarskem ter v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Strokovne stike je redno vzdrževal s številnimi kulturnimi institucijami v sosednjih državah, posebno s Societa’ Filologica Friulana v Vidmu. Nezanemarljivo je tudi njegovo dolgoletno povezovalno delovanje na ekumenskem in med religijskem področju tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju z namenom vzpostavljanja medsebojnega dialoga za mir.

Kot dolgoletni član Gibanja fokolarov je bil zadolžen za številne dejavnosti in projekte v Sloveniji in širši vzhodno evropski regiji. Kot izvedenec za kulturno dediščino je bil aktivni član v mednarodnih, vladnih, medresorskih in drugih strokovnih komisijah, kot so: meddržavna komisija Alpske konvencije za področje: Prebivalstvo in kultura, (2006), Medresorska komisija za vračanje v Italiji zadržanih kulturnih dobrin, medresorska komisija Vlade RS za odpravo posledic potresa v Posočju (1998), meddržavna rusko/slovenska komisija za ugotavljanje slovenskih grobov v Rusiji in ruskih v Sloveniji, komisija za ekumenizem in medreligijski dialog pri SŠK 2024, komisija za arhive in sakralno dediščino pri SŠK (2024) in druge.

Bil je skrbnik več projektov (tridesetletno skrbništvo projektov obnove kulturnih spomenikov na Ministrstvu za kulturo (1992-2022), skrbništvo javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (1992-2022), skrbništvo javnega zavoda CUDHg Idrija 2011-2022), sodelavec pri pripravi številnih zakonov (Zakon o varstvu kulturne dediščine (1999), Zakon o popotresni obnovi Posočja (1998), Zakon o kulturnem tolarju (1998), Zakon o Triglavskem narodnem parku (2006). Sodeloval je pri ustanovitvi Krščanskega muzeja v Stični (2006).