Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠEMRL GERŠAK, Desanka

Desanka Šemrl Geršak
Foto: osebni arhiv Desanke Šemrl Geršak - Desanka Šemrl

Foto galerija

Rojena:
14. decembra 1947, Litija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Življenjepis

Desanka Šemrl Geršak se je rodila kot drugi otrok številne družine Šemrl mami Vidi Babnik iz Litije in očetu Francu Šemrl iz Lesc. Izhaja iz učiteljske družine. Njen ded Ivan Šemrl je bil 32 let nadučitelj (ravnatelj) v osnovni šoli v Lescah, učiteljici sta bili dve teti Šemrl, ona, bratranci in njen sin so profesorji.

Že v rani mladosti je bila izredno zvedava in ambiciozna, dobra organizatorka, odlična učenka in aktivna na mnogih področjih. Posebno je bila ponosna, ko so se v tretjem razredu osnovne šole učili o njenem dedku Ivanu Šemrlu. Obiskovala je vrsto krožkov, ki so bili takrat na voljo, se udeleževala tekmovanj, ki jih je organiziralo Društvo prijateljev mladine (prva med deklicami v tekmovanju s skiroji). Igrala je v leškem gledališkem društvu  (predstave Mojca Pokrajculja, v Trnuljčica in Dobrodošla, mis Agata). Za vrstnike je kot osnovnošolka organizirala izlete, npr. na Stražo na Bledu, šivala lutke iz cunj. Med počitnicami je v leški tovarni čokolade zavijala čokolado. Z vrstniki je veliko časa preživela na Šobcu, kasneje pa tam opravljala tudi študentsko delo. S prijateljico Julko in njenim očetom je bila pri štirinajstih prvič na Triglavu. Obiskovala je glasbeno šolo v Lescah in nato v Radovljici zaključila nižjo glasbeno šolo klavirja.

Maturirala je v gimnaziji na Jesenicah (1966). Po tretjem letniku gimnazije je preživela letne počitnice v Angliji pri družini prijateljice, ki jo je spoznala preko dopisovanja in se vrnila z dobrim znanjem angleščine. Ta izkušnja je tudi botrovala odločitvi za študij angleščine (in francoščine) na ljubljanski Filozofski fakulteti. V času študija je začela pri prvi slovenski zasebnici poučevati angleščino za osnovnošolce in odrasle po audiovizuelni metodi profesorja Guberine iz Zagreba. Kot štipendistka občine Radovljica je, potem ko je zaključila prvo stopnjo izobraževanja in pridobila naziv predmetne učiteljice, eno leto poučevala angleški jezik v osnovni šoli v Lescah. Še pred diplomo se je poročila s Tomažem J. Geršakom z Jesenic. Imata dva sinova in tri vnuke.

Službeno pot je začela kot inokorespondentka v Metalki, nato je dobila mesto inokorespondentke v Ljubljanski banki. Veliko se je izobraževala na področju bančništva doma in v tujini in nekaj let v Združeni Ljubljanski banki najprej vodila skupino devizne pozicije, nato Oddelek nakazil in čekov v LB Gospodarski banki in za tem v LB GB še Oddelek dokumentarnih akreditivov. Bančno kariero je po enajstih letih dela v Abanki v Ljubljani zaključila kot direktorica Sektorja za plačilni promet s tujino oziroma dokumentarne instrumente.

Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1991 skupaj s kolegico Vero Gnidovec organizirala ustanovitev Odbora za devizni plačilni promet s tujino in kasneje Odbor za dokumentarne bančne posle pri Združenju bank Slovenije (ZBS) in ga vodila do upokojitve leta 2003. Strokovno se je izpopolnjevala in najprej delovala kot redna članica iz Slovenije v Odboru za plačilni promet s tujino pri Združenju bank Jugoslavije, nato pa je sodelovala kot redna članica Bančne komisije pri Mednarodni trgovinski zbornici (MTZ) v Parizu, kjer se je udeleževala tudi sestankov. Tam so obravnavali predvsem problematiko dokumentarnih akreditivov in reševali medbančne probleme s področja dokumentarnih bančnih instrumentov, sprejemali strokovna odločitve, ki so jih nato beležili v publikacijah, ki jih je izdajala MTZ v Parizu. Rešitve in sklepi Bančne komisije so predstavljali precedens bankam pri njihovih reševanjih podobnih problemov. V njenem času so dvakrat revidirali enotna pravila za dokumentarne akreditive in jih izdali v publikacijah Mednarodne trgovinske zbornice, EPO 500 in EPO 600. Obe knjižici pravil je tudi prevedla v slovenski jezik in so ju uporabljale slovenske banke in podjetja pri poslovanju s tujino. Na področju dokumentarnega akreditiva in bančnih garancij je sodelovala tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. V vsem tem času je bila med najbolj aktivnimi strokovnjaki s tega bančnega področja v Sloveniji.

Predsednik Mednarodne trgovinske zbornice Pariz, gospod Fourtou, ji je leta 2004 podelil častno priznanje in zahvalo za aktivno sodelovanje in prenos znanja in novosti v Slovenijo.

Ves čas svoje bančne kariere je veliko predavala o mednarodnem plačilnem prometu, plačilnih, garancijskih in drugih dokumentarnih instrumentih s poudarkom na dokumentarnem bančnem akreditivu. V zvezi z akreditivi je napisala nekaj člankov za Bančni vestnik, nekaj skript za ZBS in podjetja, predvsem pa je prevedla (nekatere skupaj s kolegico) vse med leti 1993 in 2010 izdane strokovne publikacije Bančne komisije pri Mednarodni trgovinski zbornici s sedežem v Parizu.

Dela

AVTORSKA DELA
Skripta za izobraževanje bančnikov in podjetij:
At the counters, na bančnem okencu, 1978
Nakazilo, ček, inkaso in dokumentarni akreditiv ter priprava naloga za odprtje dokumentarnega akreditiva, 1996
Plačilni promet s tujino, praktična izvedba, 1996

PREVODI
Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive 500, revizija 1993, publikacija MTZ 500, 1993
Primerjava EPO 500 in 400, publikacija MTZ, 1994
Novi standardni obrazci za dokumentarni akreditiv za EPO 500, publikacija MTZ 516, 1995
Enotna pravila za inkaso, publikacija MTZ 522, 1995
Vodnik skozi dokumentarne akreditive, publikacija MTZ 515, 1999
Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive 600, revizija 2007

RECENZIJA
Enotna pravila za garancije na poziv z vzorčnimi obrazci, revizija 2010, MTZ publikacija 758, 2010

Nagrade

Častna zahvala predsednika Mednarodne trgovinske zbornice, 2004.

Viri in literatura

Geršak, T. J. RE: Predlog za vnos nove osebe. (Elektronska pošta). Sporočilo za Mestna knjižnica Kranj, 9. 2. 2024 (citirano 28. 2. 2024). Osebno sporočilo.

Avtor/-ica gesla: Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 28. 2. 2024 | Zadnja sprememba: 28. 2. 2024
Marjeta Gros. ŠEMRL GERŠAK, Desanka. (1947-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/semrl-gersak-desanka/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 12. 2010

NOVAK, Bojan

14. decembra 1971
Balinati je začel že kot deček na Primskovem v Kranju. Nastopal je v različnih slovenskih in hrvaških balinarskih klubih.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

LEVSTIK, Fran

28. septembra 1831–16. novembra 1887
Bil je vsestranski literarni ustvarjalec in ena vidnejših osebnosti kulturnega in političnega življenja v drugi polovici 19. stoletja pri nas.
Datum vnosa: 28. 6. 2012

RUTAR, Anton (Tone)

29. novembra 1901–13. decembra 1996
Izhajal je iz družine z enajstimi otroki. Še zelo mlad je bil med prvo svetovno vojno primoran opazovati grozote, ki jih je prinašalo bojišče na li...