Njegov oče je bil po poklicu trgovec in tudi sam se je najprej šolal v Celju za trgovca ter bil kasneje v bratovi trgovini v Novem mestu pomočnik. Med letoma 1869 in 1874 je bil pri vojakih pri 17. pešpolku in pri cesarski telesni straži na Dunaju.
Leta 1875 se je zaposlil v Deželnem muzeju v Ljubljani, ki ga je vodil kustos Karel Dežman. Že istega leta je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih na Ljubljanskem barju, kasneje pa je izkopavanja tudi samostojno vodil. Izkopaval je na Vačah, v Šmarjeti, v okolici Kostanjevice, na Dvoru pri Žužemberku, pri Kranju in drugje. Izkopavanja mostišč, rimske, merovinške in halštatske dobe je vodil več kot 35 let. Upokojil se je leta 1909 kot muzejski asistent. Izsledke njegovih terenskih dnevnikov je Dežman objavljal v strokovnem časopisju in domačih nemških listih.
Pomembnejši uspeh je Schulz dosegel na področju ornitologije in živalskega prepariranja. Prepariral je nad dvajset tisoč primerkov tedaj na Kranjskem uplenjenih živali. Od tega jih je za muzej prepariral nad osemsto. Zlasti se je zanimal za domačo ptičjo favno ter o njej med letoma 1889 in 1903 objavil več člankov predvsem v glasilih ornitološkega društva iz Dunaja, leta 1909 pa je v samostojni publikaciji objavil seznam ptic na Kranjskem. Več kot petdeset let je bil član Društva za varstvo živali in se zanimal za vse sorodne panoge. Prvi je priskrbel umetne gnezdilnice in krmilnice ter poskušal z naseljevanjem ptic. Za svoje strokovno dognano delo je prejel več priznanj in odlikovanj.
Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel, 1890
Ponebšek, J. Ferdinand Schulz – osemdesetletnik. Lovec: glasilo Slovenskeka lovskega in Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani, maj 1929, let. 16, št. 5, str. 183–186.
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 245.

 
		 
						 
		 
		