Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, v času od februarja do aprila 1943 je bil v delavskih bataljonih v raznih krajih Italije, potem pa se je pridružil II. bataljonu Gradnikove brigade. Zaradi zdravljenja je šolanje nadaljeval šele po letu 1947. Končal je srednjo glasbeno šolo in gimnazijo v Ljubljani, poučeval na glasbeni šoli v Kopru, nadaljeval študij na Glasbeni akademiji v Ljubljani in diplomiral iz kompozicije, kasneje pa opravil še podiplomski študij pri profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vrnitvi v Koper je učil glasbo in petje v Kopru, Izoli in Piranu, hkrati pa je tudi veliko skladal. Njegova zmerno moderna in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, med njimi je 42 cerkvenih, ki jih je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač ( Štefan po vipavskem farnem zavetniku, priimek pa po očetovem poklicu).
Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, inštrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju. Za koprsko stolno cerkev, v kateri je bil vrsto let zborovodja, je skomponiral ali priredil precej del, pod katera se je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač. Zbor danes nosi njegovo ime (pravzaprav sinonim: Zbor koprske stolnice »Štefan Kovač«)
Skladbe, ki jih je namenil najmlajšim, so po izrazni moči na prvem mestu med vsemi njegovimi deli. V njih se je želel vživeti v otroški svet in izraziti čustvovanje v najbolj občutljivih trenutkih.
Za glasbo je navdušil tudi svoja otroka. Sin Matjaž Šček je priznan zborovodja in dirigent, hči Alenka Šček pa znana pianistka.
Dela (izbor):
Balada (S: Kosovel) kantata za bas-bariton, mešani zbor in simfonični orkester (1961-62) –Prešernova študentska nagrada(1962)
Samospevi: Tri pesmi iz kitajske lirikr (1955)
Tri pesmi za srednji glas in klavir (1964)
Devet šaljivk za glas in klavir (1967)
Komorne skladbe: Mala suita za klavir (1955)
Sonata za violino in klavir (1961)
Osem skic za klavir (1961)
Suita za violončelo in klavir 1964)
Sedem istrskih slik za klavir (1966)
skladbe za različne pihalne instrumente in klavir (1967)
Ustvaril je tudi nekaj simfoničnih skladb, ukvarjal pa se je tudi s scensko glasbo.
Za tri otroške pesmi z orkestrom je prejel 1963 II. nagrado na celjskem mladinskem festivalu.
Popis njegovih del je objavljen v diplomski nalogi Anite Grajfoner: Temeljne poteze estetike Ivana Ščeka. (Grajfoner, Anita: Temeljne poteze estetike Ivana Ščeka: diplomsko delo. Dipl. naloga, Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Odd. za muzikologijo, 2000. Popis njegovih glasbenih del: f. 23-51
Primorski slovenski biografski leksikon. 15. Snopič. Gorica, 1989

 
		 
						 
		 
		