ŠAVLI, Jožko

Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji v Tolminu se je odpravil v Ajdovščino, kjer je obiskoval ekonomsko srednjo šolo. Univerzitetni študij je nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1967 diplomiral. Leta 1975 je na Dunaju doktoriral iz socialnih in gospodarskih ved. Najprej je poučeval na Ekonomski srednji šoli v Kopru, leta 1978 je prevzel vlogo profesorja na Državni strokovni šoli Ivana Cankarja v Gorici, leta 1985 pa na Državni tehnični šoli Žiga Zoisa, prav tako v Gorici.

Med študijem na Dunaju se je zanimal za kulturno, zgodovinsko in politično zgodovino Slovencev. Specificiral se je za simboliko; v Glasu Korotana (št. 7) je leta 1981 objavil dve študiji iz slovenskega grboslovja: Karantanski klobuk, najpristnejši slovenski simbol in Črni panter, najstarejši karantanski grb. Pomembna je tudi njegova študija na področju narodne simbolike Lipa, drevo življenja, v kateri ugotavlja, da je bila lipa razširjena povsod, kjer se pojavljajo beseda Veneti in slovenska imena. Začel se je zanimati za Venete, katerim je posvetil več člankov, med drugim študijo Veneti, naši davni predniki (Glas Korotana, št. 10, 1985), v kateri predstavlja Slovence kot potomce praslovanskih Venetov. Tej tezi so ostro nasprotovali slovenski zgodovinarji. Šavliju se je pri raziskovanju zgodovine Slovencev pridružil tudi znani pesnik Matej Bor. Skupaj sta predstavljala izsledke raziskav ter za vneto raziskovanje prejela tudi več nagrad. Pripravila sta skupno nemško izdajo o Venetih z naslovom Unsere Vorfahren die Veneter (Dunaj, 1988). JožkoŠavli je svoje članke objavljal v znanstvenih revijah in časopisih: v dunajski reviji Panonia, tamkajšnjem tedniku Die Furche pod psevdonimom Mario Cok, pisal je za Iniziativo Isontino, za celovški list Naš tednik, za Ameriško domovino, Koledarje Goriške Mohorjeve družbe in druge.

JožkoŠavli je sodeloval pri ideji o izdelavi značilne slovenske steklenice in kozarca, prisoten je bil pri oblikovanju znaka Rajska ptica tovarne Elan in znaka Valovnica tovarne Rotomatika.