Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Sándor SZÚNYOGH

SZÚNYOGH, Sándor
SZÚNYOGH, Sándor

Foto galerija

Rojen:
3. marec 1942, Dolnji Lakoš
Umrl:
10. januar 1998, Lendava
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi, leta 1963 pa končal učiteljišče v Murski Soboti. Zatem je do leta 1969 učiteljeval na osnovni šoli v Domanjševcih na Goričkem, ko je tudi diplomiral na sombotelski univerzi. Krajši čas je nato poučeval na dvojezični šoli v Lendavi, nakar je bil do leta 1971 prevajalec v javni upravi. Med leti 1972 in 1991 je bil novinar časopisa Népújság v Lendavi, med leti 1971 in 1996 pa še urednik koledarja Naptár, ki ga je razvil v ugledno publikacijo madžarskih in tudi slovenskih piscev. Večkrat je bil tudi urednik dvojezične zbirke Lendvai Füzetek/Lendavski zvezki. Od leta 1992 do smrti je bil programski direktor RTV Slovenije za madžarski program, poleg tega je opravljal delo urednika in vodje televizijske oddaje Mostovi/Hidak v lendavskem studiu TV Slovenija.
Kot pesnik je nastopil v 60. letih, ko je v časopisu Népújság in v koledarju Naptár objavil svoje prve pesmi. Kasneje pa je samostojno ali z drugimi objavil več pesniških zbirk in pripovednih del, v katerih je v madžarščini opisoval lepote pokrajine ob Muri, »deviško naravo«, ljubezen in sožitje ter pomembnejše osebnosti. Hkrati pa je opozarjal na težave, ki so vplivale na asimilacijo madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju. Poleg literarne ustvarjalnosti se je zavzemal tudi za vzpon likovne dejavnosti, saj se je zavedal, da ima Lendava tradicijo in velike ustvarjalne potenciale. Tako je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev Mednarodne likovne kolonije, ki je bila leta 2014 že dvainštiridesetič zapovrstjo. Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi vsako leto tudi organizira literarni natečaj Sándorja Szúnyogha za šolsko mladino.

Dela

Tavaszvárás: versek és elbeszélések / Pričakovanje pomladi: pesmi in pripovedi (skupaj s P. Szomijem in J. Vargo). Murska Sobota: Pomurska založba, 1972.
Halicánumi üzenet/Sporočilo iz Halicanuma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1975.
Naj/Leg (skupaj z E. Ružičem). Murska Sobota: Pomurska založba, 1980.
Hóvágy/Hrepenenje po snegu. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985.
Virágköszöntő: gyermekversek/Cvetlična čestitka: zbirka pesmi za otroke. Murska Sobota: Pomurska založba, 1987.
Slovensko-madžarski slovar družbeno-politične terminologije/Szlovén-magyar társadalmi-politikai műszótár. Murska Sobota: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, 1990.
Halicanumi rapszódia – válogatott versek 1963-1989/Halicanumska rapsodija – izbor pesmi iz let 1963-1989. Újvidék: Forum, 1991.
Muravidéki kincsesláda/Prekmurska zakladnica. Lendava: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, Top-Print, 1997.
Visszajövök/Vrnil se bom. Lendva: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2008
Pozdrav iz Dolnje Lendave: mesto na razglednicah v letih 1898 do 1945/Üdvözlet Alsólendváról: Alsólendva képes levelezőlapokon 1898-tól 1945-ig. Lendava: Občina, 1997.
Zvestoba travnih bilk. Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.

Viri in literatura

Göncz, L. In memoriam: Sándor Szúnyogh (1942-1998). Vestnik, 1998 (15. januar), let. 50, št. 3, str. 9.
Ružič, E. Sándor Szúnyogh (1942-1998). Porabje, 1998 (29. januar), let. 8, št. 2, str. 2.
Bence, L. Szúnyogh [súnjok], Sándor, tudi Szunyog. Enciklopedija Slovenije zv. 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 146.
Szúnyogh, Sándor (tudi S. Szunyog). V: Stanonik in L. Brenk, L. (ur.). OSEBNOSTI: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1099.
Bence, L. Sándor Szúnyogh, pesnik od Boga bičane pokrajine. V: Szúnyogh, S. Zvestoba travnih bilk. Murska Sobota: Franc-Franc, 2013, str. 7-17.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 9. 12. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jožef Papp. Sándor SZÚNYOGH. (1942-1998). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sandor-szunyogh/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Marjan HREN

Snovalec Machove učne poti, ki z naravnimi in kulturnimi danostmi predstavlja zgodbe in dosežke iz preteklosti življenja pod Gorjanci
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ciril - Čibe POLAJNAR

9. junij 1921–17. avgust 1982
Udeleženec NOB in organizator ilegalne tehnike v Novem mestu
Datum vnosa: 29. 10. 2019

Smail FESTIĆ

5. oktober 1939–15. februar 2017
Novinar, prvi zasebni galerist v Mariboru, častni konzul Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji.