Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

SAMOBOR, Igor

SAMOBOR Igor
Foto: Peter Uhan

Foto galerija

Rojen:
18. september 1957, Ptuj
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju na Ptuju je obiskoval Gimnazijo Moste v Ljubljani in ptujsko gimnazijo, kjer je tudi maturiral. Leta 1976 je pričel s študijem igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Študij je zaključil leta 1981 z vlogo Mandersa v uprizoritvi Ibsenovih Strahov, diplomiral pa je leta 1996.

Že v času srednješolskega izobraževanja je kot igralec sodeloval v gimnazijskem krožku in ljubiteljskem gledališču na Ptuju, v skupini Branke Bezeljak in Marjana Kovača. Leta 1981 je postal član ansambla ljubljanske Drame, v kateri je odigral veliko naslovnih in nosilnih ter karakterno zahtevnih vlog, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih gledališčih, med drugim v ptujskem in mariborskem gledališču. Ob dramski igri ustvarja tudi kot gledališki režiser in filmski igralec, prav tako pa nastopa v radijskih igrah oz. v radijskih literarnih oddajah.
V letu 2013 je nastopil petletni mandat ravnatelja javnega zavoda Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana.

Igral je v številnih dramskih uprizoritvah, med katerimi so Korespodenca z družino (1985), Kdo se boji Virginije Woolf (1990), Peer Gynt (1991), Don Juan ali ljubezen do geometrije (1993), Don Juan ali kamnita gostija (1995), Macbeth (1997) Bratje Karamazovi (2004), Ana Karenina (2006), Beneški trgovec (2011), Hamlet (2006, 2013), Faust (2015) in mnoge druge. Režiral je tudi gledališki predstavi Kuhinja po meri (2010) in Vdovin zmenek (2012). Kot filmski igralec je nastopil med drugim v filmih Ubij me nežno (1979), Kajmak in marmelada (2003), Ljubljana je ljubljena (2005), 9:06 (2009), Razredni sovražnik (2013) in v televizijskih nadaljevankah Na terapiji (2011), Strici so mi povedali (1984) ter drugih. Igral je tudi v radijskih igrah, kot so Cesarjeva nova oblačila (2001), Bobri (2008) in Nedotakljivi (2010).

Za svojo gledališko in filmsko dejavnost je prejel:

  • študentsko Prešernovo nagrado (1982)
  • nagrado Sklada Staneta Severja (1991)
  • nagrado Prešernovega sklada (1992)
  • Borštnikovo nagrado (1992, 2001, 2004, 2005, 2007, 2009, 2011, 2013)
  • nagrado vesna za najboljšo moško vlogo (2009, 2013)
  • Borštnikov prstan (2012)
  • veliko oljenko – priznanje Mestne občine Ptuj (2013)
  • nagradi za najboljšega filmskega igralca na mednarodnih filmskih festivalih v Bratislavi na Slovaškem (2013) in Vilni v Litvi (2014) ter druge

Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 996–997.
Sigledal: portal slovenskega gledališča, pridobljeno 16. 5. 2016 s spletne strani http://sigledal.org/geslo/Igor_Samobor#.C5.BDivljenjepis
Gledališki list Mestnega gledališča Ptuj: Gregor Strniša: Žabe, sezona 2009/2010: Igor Samobor, str. 5.

Avtor/-ica gesla: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 14. 7. 2016 | Zadnja sprememba: 11. 5. 2020
Barbara Rižnar. SAMOBOR, Igor. (1957-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/samobor-igor/
Prijavi napako