Zvonko SAGADIN

Odraščal je v narodnozavedni družini Sagadin na Ptuju. Po končani osnovni šoli na Ptuju se je vpisal na ptujsko gimnazijo, kjer se je leta 1937 vključil v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) in kmalu postal eden najaktivnejših mladih skojevcev. Deloval je v gibanju mladih, nastopal na raznih kulturnih in političnih manifestacijah ter sodeloval v ilegalni ciklostilni tehniki. V letih 1938–1941 je bil sekretar okrožnega komiteja SKOJ za področje Ptuja, nekaj časa pa je opravljal tudi funkcijo sekretarja okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Po okupaciji je začel voditi novoustanovljeni vojno-revolucionarni komite na Ptuju in postal eden prvih in najdejavnejših aktivistov narodnoosvobodilnega boja na tem območju. Leta 1941 se je pridružil prvim partizanom na Pohorju, hkrati pa je na ptujskem območju začel ustanavljati oborožene skupine. Leta 1942 je bil med ustanovitelji Slovenskogoriške-Lackove čete in postal njen politkomisar. Skrbel je za premeščanje partizanske tiskarne (tehnike Lacko) na skrivne lokacije in bdel nad njenim delovanjem. Leta 1944 je izvajal pomembne naloge in partizanske akcije na Pohorju. Tik pred koncem vojne se mu je edinemu uspelo rešiti v nemškem napadu na Sagadinovo domačijo v Srecah (Pečke pri Makolah), v katerem je umrl tudi njegov mlajši brat, partizan Miran Sagadin.Prve mesece po osvoboditvi je opravljal politične in vojaške naloge na Ptuju, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer je leta 1960 končal študij na Fakulteti za arhitekturo. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil kot inženir arhitekture zaposlen v podjetju IBT Trbovlje. Kot projektant letaliških zgradb je delal tudi na terenu, in sicer na letališčih v Beogradu, Sarajevu in Tivatu. Upokojil se je leta 1979.Prostovoljno je delal v Hortikulturnem društvu Ljubljana Matica, kjer je bil v osemdesetih letih tudi predsednik.