Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

RUŠT, Pavel

Portret - Pavel RUŠT
Rojen:
9. januarja 1909, Gradišče pri Vipavi
Umrl:
26. junija 1942, Forte Bravetta pri Rimu (Italija)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je v družini malega kmeta Franca in gospodinje Marije Rušt rojene Petrič. Ljudsko šolo je končal v rojstnem kraju. Po končani šoli je ostal doma na kmetiji. Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilni borbi in vstopil v Pivško partizansko četo. 18. aprila 1942 se je udeležil bojev na Nanosu. Tu so ga italijanski vojaki zajeli. Zaprt je bil v Rimu. Posebno sodišče za zaščito države ga je skupaj s še drugimi ujetimi partizani 25. junija 1942 obsodilo na smrt. Naslednji dan so ga skupaj s še osmimi obsojenci ustrelili.

Dela

Po njem je imenovan trg v Vipavi.
Po njem se je imenoval posebni vzgojni in izobraževalni zavod v Vrhpolju pri Vipavi (Vzgojni zavod Pavla Rušta: 1965 – ukinjen 1982 in priključen kot enota s prilagojenim programom Osnovni šoli Ajdovščina)

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon. 20. Snopič. Gorica, 1994

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 3. 9. 2013 | Zadnja sprememba: 29. 9. 2021
Zdenka Žigon. RUŠT, Pavel. (1909-1942). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rust-pavel/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 23. 9. 2009

DEMŠAR, Jože (Josip)

12. marca 1877–30. maja 1980
Bil je med ustanovitelji Ciril-Metodovega društva katoliških duhovnikov.
Datum vnosa: 14. 1. 2019

STIGER, Gustav

2. maja 1848–31. decembra 1902
Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin.Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 posta...
Datum vnosa: 22. 8. 2012

JANEŽIČ, Aleš

19. stoletje–19. stoletje
Leta 1852 je napravil kip sv. Martina na konju, leta 1868 pa prižnico (leco) za podružnično cerkev sv. Martina v Šmartnem.