RUPENA, Zora – Katja

Rod njenega očeta izhaja iz hrvaške Istre. Na začetku dvajsetega stoletja se je preselil na Slovensko, tik pred prvo svetovno vojno v Mirno Peč, kjer je odprl gostilno. Tu sta se rodili sestri Mara Rupena Osolnik in Zora – Katja kot najmlajša od petih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Mirni Peči, meščansko šolo pa je končala v Novem mestu. Nato se je vpisala na državno gospodinjsko učiteljišče v Stari Futog pri Novem Sadu. V šolo, ki je bila pod neposrednim patronatom dvora, so sprejemali le odličnjake z dobrimi priporočili. Šola se je kasneje preselila v novo stavbo v Prokuplje pri Nišu, kjer je Katja leta 1940 maturirala.

Bila je aktivna v Društvu kmečkih fantov in deklet, pri Sokolu, nastopala je s kitaro, pela je v pevskem zboru in igrala v dramski skupini. Kot učiteljica je dobila prvo službo v Mali Nedelji pri Ljutomeru, kjer je vodila tudi potujoči gospodinjski tečaj in kjer se je prav tako vključila v kulturno delo.

Že po nekaj mesecih, takoj v začetku druge svetovne vojne, se je umaknila v rodno Mirno Peč, začela sodelovati z Osvobodilno fronto in postala članica Komunistične partije Slovenije. Junija 1942 je odšla v partizane in na Trebelnem delovala kot politična delavka. Na Primorskem, kamor je bila poslana spomladi 1943, je postala sekretarka Slovenske protifašistične ženske zveze in članica Pokrajinskega odbora OF. Bila je tudi urednica ženskega partizanskega časopisa Slovenka. Oktobra 1943 je bila na zboru poslancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljena za članico SNOS. Spomladi 1944 se je udeležila II. kongresa antifašistične mladine v bosanskem Drvarju, tam ostala v višji partijski šoli, doživela desant in se poleti 1944 vrnila v Slovenijo. Jeseni 1944 je odšla na Štajersko, postala sekretarka komiteja SKOJ in članica komiteja KPS za Štajersko, decembra istega leta pa je bila poslana v Prlekijo. Umrla je na osvobojenem ozemlju v Mali vasi pri Svetem Tomažu v Prlekiji, ko jo je po pomoti ustrelil ruski vojak. Pokopana je bila blizu kraja, kjer je umrla, po vojni pa prekopana v družinski grob v Mirni Peči.

Med letoma 1961 in 1992 se je po njej imenovala današnja Osnovna šola Center v Novem mestu, pred katero stoji njen doprsni kip, delo Stojana Batiča. Enak kip je v avli osnovne šole v Svetem Tomažu, kjer so v letih po vojni prav tako ohranjali spomin na priljubljeno partizanko.