Napredno iskanje
sl
en hu it sl

RUPENA OSOLNIK, Mara

Portret - Mara RUPENA OSOLNIK
Mara Rupena Osolnik - zasebni arhiv

Foto galerija

Rojena:
1. september 1918, Mirna Peč
Umrla:
30. maj 2003, Ljubljana (pok. v Novem mestu)
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Otroštvo je preživela v Mirni Peči, kot  četrta od petih otrok očeta, ki je prišel iz hrvaške Istre, in matere, ki je bila doma iz Mokronoga in je po moževi smrti sama vodila posestvo, pekarijo in gostilno. Mara se je po končani osnovni šoli v Mirni Peči v letih 1934–1938 šolala v Starem Futogu pri Novem Sadu v Državnem gospodinjskem učiteljišču. Po maturi je bila jeseni 1938 z dekretom poslana za učiteljico v Olovo v Bosni, kjer je posebej organizirala predavanja in tečaje opismenjevanja za odrasle ženske. Nato je bila premeščena na Slovenski Javornik, kjer je ostala le kratek čas: zaradi zavzemanja za pravice žensk, razpustitev političnih taborišč in vrnitev mož in sinov na domove ter zaradi razpečevanja letaka z naslovom “V imenu slovenskih mater in deklet” je bila aretirana in obsojena.

Skupaj s sestro Zoro Rupena in drugimi  člani Sokola ter Društva kmečkih fantov in deklet je ob razpadu jugoslovanske vojske leta 1941 pomagala pri zbiranju sanitetnega materiala, orožja idr. V novo organiziranem rajonskem odboru Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OFSN) je postala sekretarka Rajonskega odbora Komunistične partije Slovenije. Po okupatorjevem odkritju javke v njeni domači hiši v Mirni Peči se je Mara leta 1942 spet znašla v šempetrskih zaporih v Ljubljani. Ob zastraženem transportu v Novo mesto je junija 1942 pri Ponikvah skočila z vlaka in se pridružila partizanom. Pobeg je organizirala OF; med tistimi, ki so ga izpeljali, je bil tudi Bogdan Osolnik, poznejši diplomat in Marin soprog. Decembra 1942 se je kot slovenska delegatka udeležila prve konference Antifašistične fronte žensk Jugoslavije v Bosanskem Petrovcu, o čemer je napisala brošuro Pri sestrah na jugu. Po kapitulaciji Italije je bila Mara Rupena kot izvoljena delegatka aktivna na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda in nato na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Sredi oktobra 1943 je sodelovala na prvem kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, kjer je bila izvoljena za sekretarko. Po kapitulaciji Italije je bila komisarka v italijanski narodnoosvobodilni brigadi Fontanot, ki se je skupaj s slovenskimi partizani borila proti okupatorju.

Po koncu vojne je bila inštruktorica/inšpektorica kmetijsko-gospodinjskih šol v Sloveniji, generalna sekretarka Zadružne zveze Slovenije, generalna sekretarka Rdečega križa SFR Jugoslavije, višja svetovalka Zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije, samostojna svetovalka v Skupščini SR Slovenije, že leta 1949 je aktivno sodelovala pri organizaciji I. jugoslovanskega kongresa o prehrani otrok, kjer je bila ustanovljena komisija za šolske kuhinje. Dosegla je, da so imeli otroci v šolah po vsej Jugoslaviji toplo malico.

Kot publicistka in urednica je sodelovala pri pripravi prve številke lista Našim ženam, ki je pisal o življenju žena v vojni; o svojih dejavnostih je pisala v številnih časopisih, revijah, zbornikih, npr. v Glasu naroda, Naši ženi, Ženi danas, Ženskem svijetu in Večeru. Govorila je pet tujih jezikov, kar ji je izjemno koristilo pri delovanju v mednarodnih in diplomatskih krogih. Bila je predstavnica Jugoslavije in nato izvoljena podpredsednica FAO-organizacije za kmetijstvo v okviru OZN. Konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja je bila iniciatorka eksperimentalnega projekta FAO ‘Celoviti razvoj manj razvitega območja’, ki je potekal v suhokranjskem delu občine Trebnje. Za njene zasluge za razvoj dolenjskega podeželja ji je bil v Trebnjem leta 1989 podeljen naziv častna občanka občine Trebnje. V osemdesetih letih pa je bila sekretarka odbora za pomoč osvobodilnim gibanjem po svetu.

Prejela je številna tuja in domača odlikovanja, priznanja, zahvale in plakete. Od oktobra 2003 se po njej imenuje del Evropske pešpoti E-7 (od Žužemberka do Dobrniča in od Dolenjskih Toplic do Dobrniča). Po tej poti vsako leto v oktobru, na dan proslave v Dobrniču, poteka organiziran pohod v spomin na prvi kongres Ženske protifašistične zveze.

Z možem diplomatom in publicistom Bogdanom Osolnikom sta imela štiri otroke: Katjo, Nika, Vladimirja in Vero.

Dela

Pri sestrah na jugu, 1943
The role of farm women in rural pluriactivity: Experience from Yugoslavia, 1983

Nagrade

Nosilka spomenice 1941
Orden republike Jugoslavije sa srebrnim vencem
Zlata plaketa Zadružne zveze Jugoslavije
Priznanje švedske zadružne zveze
Priznanje zadružne zveze Slovenije
Priznanje ob 30-letnici I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze
Medaglia Garibaldina za pomoč italijanski protifašistični brigadi (diploma)
Zlati znak priznanja jugoslovanskega Rdečega križa
Častna občanka občine Trebnje, 1989
Častna krajanka Krajevne skupnosti Mirna Peč

Viri in literatura

Auersperger, A.V Bosni je niso nikoli pozabili: v spomin Mari Rupena Osolnik. Dolenjski list, 12. junij 2003, let. 54, št. 24, str. 23.
Bitka, kakor življenje dolga : pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978, str. 428.
Ledinek, A. Organizirano žensko gibanje med II. svetovno vojno v Sloveniji: diplomsko delo. Ljubljana: samozaložba, 2000.
Osolnik, B. Knjižica govorov in spominov. Ljubljana: samozaložba, 2003.
Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma: SAZU, 2007, str. 567–571.
Rome, D. Marinih 75 let. Dolenjski list, 2. september 1993, let. 44, št. 35, str. 15.
Rupena Osolnik M. Delež mirnopeške doline za našo svobodo. Dolenjski razgledi, 5. december 1968, št. 3, str. 30–31.
Zupan, J. Živeti s srcem: Pogovor z upokojeno učiteljico in politično delavko Maro Rupena Osolnik. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, oktober 1997, let. 8, št. 5/6, str. 358–365.
Osebni podatki: Katja Stražiščar, Niko Osolnik, Vladimir Osolnik, Vera Klopčič, julij 2022, januar 2023

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 11. 7. 2023
Darja Peperko Golob. RUPENA OSOLNIK, Mara. (1918-2003). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rupena-osolnik-mara/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 26. 9. 2019

JELEN MIKŠA, Amalija

Osnovno šolo je obiskovala v Kidričevem, gimnazijo pa na Ptuju. Po maturi (1973) je študirala novinarstvo na Fakulteti za sociologijo, politične ve...
Datum vnosa: 18. 12. 2011

LOGAR, Jože

9. december 1921–26. september 1986
Bil je direktor Predilnice Litija in predsednik Športnega kluba Litija.
Datum vnosa: 28. 5. 2014

WINKLER, Venceslav

10. avgust 1907–11. december 1975
Pedagog, partizan in plodovit pisatelj za mladino; soustvarjal je berila in čitanke ter pisal pravljice, povesti in partizansko prozo.