Rudolf BUKŠEK

Rodil se je Jakobu in Katarini, rojeni Košec. Šestrazredno ljudsko šolo je obiskoval v Zagrebu, kamor so se njegovi starši preselili takoj po njegovem rojstvu. Želel je v srednjo šolo, a mu starši tega niso mogli financirati. V Obrtni šoli se je izučil mizarstva.

Gledališko kariero je začel leta 1901 v amaterskem gledališču v Celju; prvič je nastopil leta 1901, in sicer v celjskem Narodnem domu v igri „Lumpacij Vaga bund“ v vlogi Stružnika. Potem je igral med diletanti v Zagorju ob Savi. V igri „Valvazorjev trg št. 6“ je leta 1903 igral tudi Anton Verovšek, ki ga je povabil v Ljubljano v Deželno gledališče. Tam so ga sprejeli tudi v zbor, čeprav ni nikoli razmišljal, da bi tudi pel. Prvi njegov nastop v gledališču je bil v „Desetem bratu“ v vlogi Benjamina Gornika takoj v prvi sezoni, in kritiki so mu priznali talent. Tretje leto je že bil solist za dramo, opero in opereto. Obiskoval je dramsko šolo, ki sta jo vodila Fran Govekar in Anton Verovšek ter postal poklicni igralec. Ukvarjal se je z dramo in opero. Petje je študiral pri profesorju Mateju Hubadu v šoli Glasbene matice ter znanje izpopolnjeval v Pragi in na Dunaju. Najprej je pel v operetah, kasneje se je posvetil samo operi. Najprej (do leta 1912) je bil solist opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato član opere Hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku (1913–1914, 1919–1926), kjer je bil že od prvega nastopa ljubljenec občinstva, in v Zagrebu (1914–1919, 1927–1933). Gostoval je tudi na drugih jugoslovanskih opernih odrih.

Leta 1905 se je poročil z zborovsko pevko, operno šepetalko ter igralko Berto, roj. Bergant, in je očim Evgena Emerika Berganta (njegova sinova sta Evgen Marcel Bergant in Boris Miran Bergant, njegov vnuk Igor Evgen Bergant, vsi trije novinarji).

Umrl je v 52. letu starosti za posledicami srčne kapi, še večer pred smrtjo je nastopal. Njegova kariera je bila zaradi zgodnje smrti dokaj kratka, vendar je kljub temu ustvaril obsežen in pester repertoar. Interpretiral je glavne vloge v operah različnih obdobij in slogov, od Mozarta in Wagnerja do sodobnih avtorjev. Nastopal je tudi na koncertih. Imel je bariton velikega razpona in glasnosti ter je bil prav tako nadarjen za igro.

Pokopan je na pokopališču Mirogoj v Zagrebu.