Napredno iskanje
sl
en hu it sl

rodbina ŠEBER

Na fotografiji so Šebrovi sinovi: Rihard, Maks, Franc in Teodor.
Foto: Iz arhiva Marije Lovko. Šebrovi sinovi: (z leve proti desni stojijo) Rihard, Maks, Franc in (sedi) živinozdravnik Teodor.

Foto galerija

Variante imen:
SCHÄBER
Rodbina:
Šeber
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Povezane osebe:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Maks Šeber (rojen 10. 10. 1822 v Idriji, umrl 26. 12. 1885 v Postojni), prvi iz postojnske tiskarske družine, se je rodil očetu Francu, ki je bil davkar, in materi Mariji, rojeni Tratnik. Od ljubljanskega tiskarja Jožefa Blaznika je kupil podružnično tiskarno v Postojni. Blaznik je tiskarno v Postojni odprl l. 1851 in jo namenil sinu Rihardu, vendar se je odločil, da jo l. 1856 proda rojaku iz Idrije Maksu Šebru.
Maksa je nasledil njegov starejši sin Rihard (rojen 2. 1. 1857 v Postojni, umrl 25. 2. 1904 prav tam), ki je tiskarno vodil vse do svoje smrti l. 1904. Vdova Riharda Šebra, Hilda, je tiskarno prodala Katoliškemu tiskovnemu društvu (KTD) iz Ljubljane in tiskarna je delovala še dve leti pod imenom “Tiskarna R. Šebrovi nasledniki”. Vdova Hilda se je poročila s Karlom Čečem, ki je postal tehnični vodja tiskarne vse do njene ukinitve l. 1906, ko je prenehala delovati zaradi konkurence moderne tiskarne, ki jo je ustanovil Rihardov mlajši brat Maks Šeber st. (1862–1944). Ta jo je nato vodil do l. 1935, ko jo je prevzel njegov sin Maks Šeber ml. (rojen 1. 6. 1897, umrl 17. 1. 1955 v Postojni). Upravljal jo je do njenega zaprtja 28. 4. 1948 (ko so jo nacionalizirali in preimenovali v Tiskarno Nanos). Takrat so njeno opremo odpeljali v Koper. Vnuk zadnjega Maksa Šebra je bil postojnski slikar Erik Lovko (mama Marija Šeber, poročena Lovko).
Tiskarna je, poleg manjših, prevzemala tudi večja naročila od J. Giontinija in L. Schwentnerja, tiskali so vodnike po Postojnski jami v slovenskem in nemškem jeziku, dela slovenskih pisateljev, prevodno literaturo in uradne publikacije.

Viri in literatura

Krašna, P. Razglednice tiskarne Šeber. Postojna: Galerija 2, 2012, str. 3–8.
Osebnosti:
veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1060.
Primorski slovenski biografski leksikon
: 15. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 523–524.

Avtor/-ica gesla: Lidija Božac, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
Datum prvega vnosa: 20. 5. 2013 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Lidija Božac. rodbina ŠEBER. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rodbina-seber/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 1. 2019

Valentin HRASTNIK

6. februar 1876–25. januar 1952
Valentin Hrastnik, delovodja v Westnovi tovarni emajlirane posode, naj bi bil po podatkih Škofijskega arhiva v Mariboru rojen v Starih Slemenah pri...
Datum vnosa: 31. 12. 2025

Ruža VREG

2. junij 1921–31. december 1994
Predana zdravnica in humanistka. Poleg zdravniškega dela je bila tudi novinarka in prejemnica Tomšičeve nagrade.
Datum vnosa: 14. 1. 2019

Avgust Friderik SEEBACHER

17. julij 1887–20. december 1940
August Friderik Seebacher izhaja iz celjske nemške družine. Po končani gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na Dunaju, kasneje pa izpopolnjeval...