Rihemberški gospodje so bili v službi Goriških grofov. V spodnjo Vipavsko dolino so se verjetno naselili, ko so stopili v odvisnostno razmerje z njihovimi novimi fevdnimi gospodi, a točne letnice zaradi pomanjkanja in nedostopnosti virov ne moremo določiti. O izvoru družine obstajata dve hipotezi. Obe trdita, da družina izvira iz Južne Tirolske, vendar prva pravi, da je rodbina dobila ime po gradu Riffenstein (danes Riffeinstein pri Vipitenu), druga pa izvor Rihemberžanov povezuje z bavarskim rodom Greyfenberg (danes Bolzan).
V 13. stoletju so Rihemberški gospodje postali najpomembnejši ministeriali Goriških grofov na Goriškem. Njihova posest je obsegala obsežno območje od Istre, čez Kras in vse do Koroške. Svoj fevdalni sedež so si uredili v kraju, takrat verjetno imenovanem Sveti Ulrih pri Branici, ki se je okoli leta 1230 preimenoval v Rihemberk (danes Branik). Nad krajem so postavili mogočno utrdbo, ki stoji še danes in kaže na pomembnost te rodbine. Zadnji podatek, ki se veže na Rihemberške gospode, je iz leta 1384. Družina je verjetno kmalu zatem izumrla.
Sapač, I. Grajske stavbe v zahodni Sloveniji: Kras in Primorje. Ljubljana: Viharnik, 2011.
Ličen, M. O gospodih z gradu Rihemberk ter o njihovi posestvi in sorodstvenih povezavah: 1. del. Kras, 2008,št. 86/87, str. 36–40.
Ličen, M. Rihemberška posest: 2. del. Kras, 2008, št. 89, str. 52–53.
