Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PUST, Franc

Portret - Franc PUST
- Franc Pust. Vir: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
13. avgusta 1814, Trbovlje
Umrl:
9. marca 1871, Trbovlje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Oče Franca Pusta, ki mu je bilo prav tako ime Franc, je bil doma iz Prapretna nad Hrastnikom. Leta 1814 je na dražbi kupil 32 oralov veliko Delovčevo posestvo blizu župnijske cerkve svetega Martina v Trbovljah. Od takrat se to posestvo imenuje pri Kobac. Verjetno so Pustovi to ime prinesli s seboj.

Franc Pust je imel skromno formalno izobrazbo. Obiskoval je samo trboveljsko osnovno šolo. Veliko znanja je pridobil od takratnega trboveljskega župnika Grošlja, ki je bil dober pravnik. Bil je miren in premišljen, skratka pravi diplomat z avtoriteto med prebivalstvom. Leta 1837 je prevzel vodenje kmetije od očeta. Pred oblikovanjem modernih občin je opravljal naloge oberrihtarja. Njegovo županovanje sovpada s časom velikih sprememb, ki so se dogodile po revolucionarnem letu 1848. Z Zakonom o odpravi tlačanstva je bilo ukinjeno podložništvo, s provizoričnim zakonom so na področju lokalne samouprave nastale velike spremembe. Nastale so moderne občine. Z novim zakonom je bilo sprejeto načelo, da je osnova svobodne države svobodna občina. Volilno pravico so imeli le tisti, ki so plačevali davke. Volivci so bili razdeljeni v dva razreda glede na višino plačanega davka. Na prvih volitvah leta 1850 je bil za župana izvoljen Franc Pust in postal prvi župan moderne krajevne občine Trbovlje, ki je nastala z združitvijo katastrskih občin Trbovlje, Knezdol, Sveti Lenart (Hrastnik), Ojstro in Sveti Marko. Tako je takratna občina Trbovlje zajemala območje današnje občine Trbovlje in Hrastnika severno od Save in brez Dola pri Hrastniku.

Ker občina ni imela svojih prostorov je Franc Pust uradoval kar na svoji kmetiji, ki se ji je reklo Pr’ Kobac. Županoval je celih dvajset let, vse do smrti leta 1871. V letih njegovega županovanja je v Trbovljah služboval kot župnik zaveden Slovenec in pesnik Jožef Hašnik. Jožef Hašnik se je takoj zavedal, da kraj, katerega prebivalstvo se je z delovanjem rudnika nenehno povečevalo, potrebuje novo šolsko poslopje in stalnega učitelja. Do takrat se je pouk izvajal v zasebnih hišah. Pogoji za učenje in delo so bili nemogoči, zato učitelji niso bili zainteresirani za poučevanje v Trbovljah, pa tudi otroci niso redno prihajali k pouku. Hašnik je uvidel, da so trboveljski otroci surovi in divji in da potrebujejo pouk in šolsko vzgojo. In tako je Hašnik prepričal župana Franca Pusta, da je občina obnovila in dozidala poslopje v neposredni bližini župnijske cerkve svetega Martina. Gradbena dela so se zaključila leta 1862. S tem je šola dobila stalnega učitelja. V tej stavbi je delovala osnovna šola vse do leta 1901, ko so zgradili novo stavbo (sedanjo Osnovno šolo Ivan Cankar).

V času njegovega županovanja se je s sistematičnim odkopavanjem premoga in z zgraditvijo južne železnice Dunaj – Trst, ki je potekala preko Zasavja, začela ekspanzija prebivalstva. Zaradi tega je bilo potrebno v Trbovljah ustanoviti službe, ki so bile potrebne za nemoteno delovanje moderne občine. Tako je bila v Trbovljah ustanovljena stalna žandarmerija, nameščen je bil stalni zdravnik.

Marca leta 1871 se mu je zmešalo in je storil samomor.

Viri in literatura

J. Orožen: Zgodovina Trbovlje Hrastnika in Dola, Trbovlje 1958
I. Ivančič Lebar: Župani naših Trbovelj, Trbovlje 2009
R. Čop: Jožef Hašnik (1811-1883), duhovnik, narodni buditelj in pesnik [Elektronski vir]
B. Roš: Moji mladostni spomini, Ljubljana 1939

Avtor/-ica gesla: Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Datum prvega vnosa: 21. 5. 2020 | Zadnja sprememba: 4. 6. 2020
Robert Čop. PUST, Franc. (1814-1871). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pust-franc/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 1. 2015

FAJDIGA, Božidar

23. decembra 1887–20. decembra 1966
Dr. Fajdiga je bil izreden diagnostik in nestor medicine na Gorenjskem. Po njem so poimenovali strokovno srečanje, Fajdigovi dnevi.
Datum vnosa: 12. 3. 2024

POVŠE, Rezka

Ljubiteljska literarna ustvarjalka, prostovoljka na področju dela s starostniki v Novem mestu
Datum vnosa: 29. 6. 2015

KACIN, Anton

25. maja 1901–26. januarja 1984
Ugledni šolnik, kulturnik in politik dr. Anton Kacin je deloval na Goriškem in Tržaškem, večinoma v prvi polovici 20. st. v času fašizma, ki je bil...