PULKO, Radovan

V letih 1978–1986 je obiskoval Osnovno šolo Franca Osojnika na Ptuju in v tem času zaključil tudi nižjo glasbeno šolo. Po zaključenem srednješolskem izobraževanju v Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj je leta 1991 kot pripadnik prve generacije Slovenske vojske služil vojaški rok v Pekrah in bil v tem času tudi aktivni udeleženec vojne za Slovenijo.

Po nekajletnem delu v različnih podjetjih se je kot izredni študent vpisal na študij zgodovine in geografije na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (1996). Leta 2003 je diplomiral na temo Organizacije ruskih emigrantov na Slovenskem 1921–1941. Naslednje leto se je vpisal še na podiplomski študij in se posvetil študiju kulturne zgodovine Slovencev ter zgodovini katoliške cerkve na Slovenskem v 19. in 20. stoletju, zlasti pa poglobljenemu raziskovanju ruske emigracije, ki se je po oktobrski revoluciji in ruski državljanski vojni priselila na slovensko ozemlje. Rezultate tega raziskovanja je objavil leta 2004 v delu Ruski emigranti na Slovenskem 1921–1941, ki velja za prvo monografijo s področja ruske emigracije na naših tleh. Svoje raziskave je leta 2010 nadgradil še z magistrskim delom Družbeno življenje ruske emigracije na Slovenskem 1918–1941.

Kot strokovnjak za rusko emigracijo v Sloveniji sodeluje z Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani. Leta 2014 je kot poseben gost na to temo predaval v Domu ruskega zamejstva Aleksandra Solženicina v Moskvi, leta 2015 pa tudi na znanstvenem simpoziju o prvi svetovni vojni na Ruski akademiji znanosti v Moskvi. Na temo rusko-slovenskih odnosov je sodeloval tudi na nekaterih domačih znanstvenih simpozijih. Leta 2014 je v sodelovanju z Veleposlaništvom Ruske federacije v Sloveniji pripomogel k postavitvi spominskega obeležja ruskim vojnim ujetnikom iz prve svetovne vojne na vojaškem pokopališču v Kidričevem.

Predmet njegovega raziskovanja so tudi boji za severno slovensko mejo, slovenska osamosvojitvena vojna 1991 in zgodovina kraja Kidričevo. V letih 2008–2011 je bil član upravnega odbora Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, pri svojem delu sodeluje z Območno zvezo vojnih veteranov Ormož in je soustanovitelj Zgodovinskega društva Kidričevo, ki mu od njegove ustanovitve (2013) tudi uspešno predseduje. Je tudi pobudnik in avtor turistično-zgodovinske poti v Kidričevem, na kateri je predstavljena zgodovina avstro-ogrskih taborišč in rezervnih vojaških bolnišnic Sternthal, in avtor študije o možnostih razvoja kulturnega turizma v Občini Kidričevo.