PRIOL, Josip

Josip Priol velja za enega izmed največjih slovenskih sadjarskih strokovnjakov. S svojim pionirskim raziskovalnim delom je dosegel velik razvoj sadjarske stroke in kot prvi vzgojil nove sorte jabolk, ki so se uveljavile doma in v tujini.
Po končani osnovni šoli je zaradi očetove prezgodnje smrti ostal doma in vse do 18. leta skrbel za domačo posest. Šolanje je nadaljeval leta 1907, najprej na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kasneje pa na Višji šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer je diplomiral leta 1914. Strokovni izpit za profesorja je opravil nekaj let kasneje na Agronomski fakulteti v Zagrebu.
Po koncu prve svetovne vojne, ki jo je preživel na bojiščih soške fronte, je služboval najprej kot profesor, kasneje pa kot ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. S poučevanjem na omenjeni šoli je prisilno končal leta 1941, ko je bil skupaj z družino določen za izgon v nemško delovno taborišče. Do izgona ni prišlo, saj so ga, zaradi posredovanja nemških kmetijskih strokovnjakov, premestili v okolico Gradca, kjer je na kmetijski šoli Grottenhof služboval kot pogodbeni strokovni učitelj. Po osvoboditvi se je z družino vrnil domov in maja 1945 ponovno prevzel vodenje Vinarske in sadjarske šole. Kmalu po vrnitvi v domovino je pričel s snovanjem mariborskega Inštituta za sadjarstvo, kateremu je med leti 1946 in 1953 tudi predsedoval. Kljub temu, da se je leta 1959 upokojil, je z inštitutom ostal neločljivo povezan vse do svoje smrti.
Kot pedagog je Josip Priol širil znanje iz sadjarstva, pomologije, predelave sadja, vrtnarstva in čebelarstva. Vzporedno z delom profesorja je organiziral in vodil številne poskuse, zaradi katerih velja za pionirja raziskovalnega dela v sadjarski stroki. Raziskave je izvajal na področju zaščite sadnega drevja in vinske trte, biologije korenin sadnih rastlin, cvetenja, pridelave brezalkoholnih sadnih pijač in novejših načinov obrezovanja ter vzgoje sadnega drevja. Ključno poglavje Priolove raziskovalne dejavnosti predstavljajo njegovi poskusi na področju hibridizacije sadnih rastlin. Več kot desetletje je osebno vodil križanje, vzgojo in selekcijo novih sort sadnega drevja. Vzgojil je več kot 9000 jabolčnih hibridov, nekateri izmed njih so postali nove sorte jablan. Prvo jugoslovansko jabolčno sorto tako predstavlja prav po njem imenovan Priolov delišes. Ob hibridizaciji je svoj raziskovalni prostor namenil tudi številnim drugim vprašanjem. Proučeval je najnevarnejše škodljivce in bolezni sadnega drevja. Prvi je uvedel poskuse za preprečevanje in zatiranje okužb in preizkušal različna škropiva. Kot vodilni pomolog tistega časa je obravnaval in prepoznaval več sto sort jabolk in hrušk ter številne sorte koščičastega sadja in jagodičevja. Tako za strokovno kot širšo javnost je prirejal in vodil teoretične in praktične tečaje iz različnih področij sadjarske znanosti. V Sloveniji pa smo prav po njegovi zaslugi uvedli ameriški način sortiranja in pakiranja sadja.
V več desetletij trajajočem raziskovanju širšega sadjarskega področja je napisal številne članke, referate, strokovne in znanstvene razprave, brošure ter knjige. Svoje prispevke je objavljal v glasilih in časopisih: Sadjar in vrtnar, Naše gorice, Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo, Kmečki glas, Slovenski gospodar, Večer in mnogih drugih. Urejal in izdajal je letna izvestja mariborske Vinarske in sadjarske šole in napisal sedem skript za učenje sadjarstva. Na podlagi dolgoletnih poskusov na temo rodovitnosti sadnega drevja in oplojevalnih odnosov med sortami je leta 1956 izdal svoje najpomembnejše delo z naslovom Biologija cvetenja, oplodbe in rodnosti pri jablanah.