Rojen je bil kot drugi otrok v družini. Po rojstvu enajstega otroka je mama Marjeta umrla. Morda tudi zaradi razmer je Frančišek leta 1867 vstopil k frančiškanom v Trstu. 1873 je napravil slovesne zaobljube in sprejel redovniško ime pater Ferdinand. Leta 1878, z Avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine in kasneje avstrijsko-bosansko vojno, se je prostovoljno javil za delo z vojaki kot vojaški kurat. Po končani vojni je bil odlikovan z zlatim križem s krono za zasluge v vojni. V domovino se je vrnil leta 1883. S papeževim dovoljenjem je leta 1886 izstopil iz frančiškanskega reda in postal škofijski vojaški duhovnik. Zaradi sporov s kolegi duhovniki se je leta 1905, po 26. letih službovanja odločil za upokojitev.
Preselil se je v Lom pod Storžičem, kjer je tudi župnikoval. Tržiško občino je poznal, saj so v Tržiču živeli sorodniki po materini strani. Ljudje so ga pri njegovem delu spoštovali in ga imeli radi. Popolnoma se je vključil v življenje Lomljanov. Leta 1908 je zbolel, zaradi česar je težje delal, imel je težave z očmi.
Spomini vojaškega duhovnika, 1907
Zanimive zgodbe iz vojaškega življenja, 1907
V. Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, 1936
Frančišek Premru ob 100-letnici smrti , 2009
