Trgovsko akademijo in tečaj računovodstva je zaključil v Trstu. Po službovanju kot knjigovodja v Solkanu, Ljubljani in Št. Petru pri Gorici je z letom 1901 prevzel delo revizorja. To delo je opravljal v Centralni posojilnici v Gorici, kratek čas tudi v Zadružni zvezi v Ljubljani. Po vrnitvi je v Gorici služboval do leta 1920, ko se je zaradi političnih razmer umaknil v Ljubljano, kjer nastopi delo prokurista Jadranske banke. 16. 1. 1931 sta bila skupaj z Josipom Webrom vpisana kot prokurista tvrdke pokojnega Petra Kozine oz. kot ravnatelja družbe, kasnejše tovarne Peko d.o.o. v Tržiču. Poleg samostojnih publikacij najdemo njegove strokovne članke v različnih časopisih in revijah. Bil je predavatelj o zadružništvu na tečajih za učitelje, poučeval je trgovske predmete v Šolskem domu in v Trgovskem društvu, predaval o zadružništvu na bogoslovnem semenišču. Deloval je tudi na Kvarnerskih otokih, kjer je prevzel organizacijo zadružništva.
Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic, 1902
Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju l. 1906 z ozirom na slovensko zadružništvo, 1907
Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic, 1902
Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju l. 1906 z ozirom na slovensko zadružništvo, 1907
Colnar, P. Upor gorenjskih protestantov: Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske (online). Kranj. Gorenjski glas. 9. 9. 2018. (3. 4. 2020). Dostopno na: http://www.gorenjskiglas.si/article/20180909/C/180909809/1002/December
Mohorič, I., Zgodovina industrije, gozdarstva in obrti v Tržiču, Tržič: turistično društvo Tržič, 1965, str. 65
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 899
Premrou, Rihard Svetoslav (1879–1935). 2013. (3. 4. 2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi460046/#slovenski-biografski-leksikon. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan – Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.
Morda vas zanimajo tudi
KASTELEC, Matija
KRAJNIK, Milan
