Ustanovitelj štipendij in katehetični pisatelj Gregor Jožef Plohel se je rodil v Ivanjkovcih, v župniji sv. Miklavža (danes Svetinje). Gimnazijo je po vsej verjetnosti končal v Varaždinu. V Gradcu je študiral filozofijo in bogoslovje. Že po tretjem letniku bogoslovja je bil posvečen v duhovnika in po dokončanem bogoslovnem študiju v kratkem času opravil vse izpite iz bogoslovnih ved ter si leta 1756 tako pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. Že med študijem je bil skoraj tri mesece dušnopastirski pomočnik v Cmureku. Med tem ko je opravljal doktorat v Gradcu, je večkrat pridigal v mestni in drugih cerkvah. Od leta 1756 je služil za kaplana pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v letih 1758–1766 pa pri mestni župniji na Ptuju. Avgusta 1766 je postal župnikov namestnik, po smrti župnika Inzaghija pa imenovan za ptujskega nadžupnika in konzistorijalnega svetnika, leta 1786 pa so mu poverili okrožno dekanstvo. V njegovo okrožje so spadale dekanije Ljutomer, Velika Nedelja in Zavrče (takratna Sv. Barbara). Bil je vesten župnik, ki je smotrno skrbel za cerkvena in gospodarska poslopja.
Bil je ustanovitelj štipendij. Že leta 1790 je ustanovil dve dijaški štipendiji in kasneje še štiri. Po lastni izjavi je obvladal tudi slovenščino (takratni govor njegove ožje domovine med Muro in Dravo), kranjščino in hrvaščino. Slovenščina je bila njegova materinščina, hrvaščine se je naučil v Varaždinu, kranjščine pa iz knjig. Domnevno je treba njemu pripisati slovenski prevod Parhammerjevega katekizma: Občinska knjižica, ki je izšel leta 1758 v Gradcu in je prvi od treh slovenskih prevodov.
Pri 64 letih je začel bolehati. Umrl je 3. marca na Ptuju kot okrožni dekan in nadžupnik.
J. Meško in F. Simonič: Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in rod v Ivanjkovcih, Beča, 1888.
Slovenski biografski leksikon: druga knjiga, Ljubljana, 1933–1952, str. 384.
