plemiška rodbina BRATI

Stara albanska plemiška družina Brati, ki se je naselila v Kopru v 13. stoletju, ovenčana z naslovom grofov, je izumrla leta 1848. Leta 1329 sta v Kopru živela ser Gregorio in Sardo de Brati. Že od leta 1338 so bili lastniki fevda v Siparju (Umag) in ga leta 1552 prepustili grofom Rota iz Momjana. V koprski Plemiški svet so bili sprejeti 28. aprila 1423 in bili vključeni v seznam naslovnega plemstva leta 1431 z Gasparjem de Bratisom. Beneška republika je Bratijem leta 1725 znova potrdila grofovski naslov, leta 1802 pa so jih avstrijske oblasti ponovno izvolile v koprski Plemiški svet. Patriarh Gregorio di Montelongo (1251-1269) je zastavil Albericu Bratiju graščino sv. Jurija v Laymisu. Anselmo in Giovanni Brati sta bila vicedomina Kopra (ok. 1495). Ob koncu dvajsetih let 17. stoletja je bil za krajše obdobje na spisku plačanih uradnikov koprske zastavljalnice (Monte di Pietà) tudi draguljar (gioielero) Gaspero Brati, z nalogo ocenjevalca vrednosti zastavljenih draguljev, zlatih in srebrnih predmetov. To delo je opravljal do svoje smrti leta 1630. Grofica Brati, poročena s Carlom Combijem, je bila ena najbolj prikupnih in izobraženih dam v Kopru ter je posedovala palačo v četrti sv. Klare. Z grofom Carlom Combijem sta imela sinova Francesca in Carla Combija. Zadnji predstavnik rodbine, ki je izumrla leta 1848, je bil grof Giovanni Antonio Brati, ki je poročil Mario Simonetti in bil leta 1802 sprejet v koprski Plemiški svet.