Foto galerija
Jože Pirjevec je prvih sedem let živel v Sežani. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst. Po maturi na slovenskem liceju se je vpisal na Filozofsko fakulteto in tam 1966 diplomiral iz zgodovine. V naslednjih dveh letih se je izpopolnjeval na Normalki v Pisi (Scuola Normale Superiore), nato pa je absolviral Diplomatsko akademijo na Dunaju ter pod mentorstvom prof. Frana Zwittra 1977 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na univerzi v Pisi je 1971 začel akademsko kariero in jo nadaljeval v Trstu in Padovi. Tu je med od 1986 do 1996 predaval kot redni profesor zgodovine vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede. 1996 se je vrnil v Trst, kjer je zasedel katedro za zgodovino slovanskih narodov na Filozofski fakulteti. Ker se je na samem začetku svoje znanstvene poti usmeril v preučevanje mednarodnih odnosov, je že v šestdesetih letih začel raziskovati v številnih tujih arhivih. Kot štipendist avstrijske vlade, Sovjetske akademije znanosti, Humboldtove ustanove (A.v.Humboldt-Stiftung), Wilsonovega centra v Washingtonu in Nobelovega inštituta v Oslu je imel priliko delati v nekaterih najbolj prestižnih evropskih ter ameriških arhivih in bibliotekah. Kljub pogostim potovanjem na tuje se ni izognil kulturno-političnemu delu znotraj slovenske manjšine na Tržaškem. Od 1984 je bil sedemnajst let predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, od 1987 do 1991 pa predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Že dolgo je tudi sodelavec slovenskega radia in televizije, Primorskega dnevnika, Primorskih novic, Dela in drugih časopisov. 1988 je za knjigo Tito, Stalin in Zahod dobil nagrado Kidričevega sklada, za monografijo Jugoslovanske vojne 1991–1999 pa l. 2002 Premio Acqui. 1995 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2005 za izrednega, 2009 za rednega. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je tudi aktivneje vključil v kulturno-politično življene v Sloveniji. 1996 je bil v okviru Znanstvenega raziskovalnega inštituta v Kopru imenovan za znanstvenega svetnika za področje sodobne zgodovine in zadolžen za vodenje številnih raziskovalnega projektov. 2000 je postal član senata pravkar ustanovljene Fakultete za humanistične vede v Kopru, 2001 je bil imenovan za predsednika odbora za preučevanje narodnih manjšin pri SAZU.
Zapis SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti (online)
Do sedaj je objavil, poleg številnih člankov in razprav, ki so izšli predvsem v slovenskih, italijanskih, avstrijskih in nemških revijah in zbornikih, tudi naslednje monografije:
Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia, Marsilio, Benetke, 1977
Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917), Vallardi-Piccin, Milan, 1984
Tržaški vozel, 1945–1980, Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1984.
Tito, Stalin e l’Occidente, EstLibris, Trst, 1985.
Tito, Stalin in Zahod, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.
Il gran rifiuto. Guerra fredda e calda tra Tito, Stalin e l’Occidente, EstLibris, Trst, 1990 (druga razširjena izdaja zgoraj omenjene knjige).
Il giorno di San Vito. Jugoslavia 1918-1992. Storia di una tragedia, Nuova Eri, Torino, 1993.
Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije, Založba Lipa, Koper, 1995.
(Knjiga je bila prevedena tudi v češčino)
Serbi, Croati, Sloveni. Storia di tre nazioni, Il Mulino, Bologna, 1995.
Storia degli Sloveni in Italia: 1866-1998 (v sodelovanju z Milico Kacin-Wohinz), Marsilio, Benetke, 1998.
Zgodovina Slovencev v Italiji: 1866–2000, Nova Revija (v sodelovanju z Milico Kacin-Wohinz), Ljubljana, 2000.
Le guerre jugoslave 1991-1999, Giulio Einaudi ed., Torino, 2001.
Jugoslovanske vojne 1991–2001, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003.
“Trst je naš!« Boj Slovencev za morje 1848–1954, Nova revija, Ljubljana, 2007.
Foibe. Una storia d’Italia, Einaudi, Torino, 2009.
Tito in tovariši, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2011.
(Knjiga je pod naslovom Tito i drugovi izšla tudi v hrvaškem prevodu).
Fojbe, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2012.
Za RTV Slovenija je napisal scenarij “Dnevnik nekega naroda”, ki predstavlja zgodovino Slovencev v 20. stoletju. Niz odaj, ki je bil posnet po tem scenariju, je dobil junija 2006 priznanje “Erasmus EuroMedia” organizacije “European Society for Education and Communication”.
Sodeloval je pri izdaji več zbornikov, za katere je napisal uvodno besedo ali prispeval razpravo.
Poslednji so:
Prispevki z mednarodnega znanstvenega sestanka “Pravni položaj Slovencev v Italiji 1866–2002”, Acta Histriae, ZRS, Koper, 2003.
Vojna in mir na Primorskem, Annales, Koper, 2005.
Osimska meja. Jugoslovansko-italijanska pogajanja in razmejitev leta 1975, Annales, Koper, 2006.
Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918–1941, Zbornik SAZU, Ljubljana 2007.
Resistance, Suffering, Hope. The Slovene Partisan Movement 1941-1945, ZTT, Trst, 2008.
Zlata plaketa Univerze na Primorskem (2006)
Priznanje društva TIGR (2006)
Zlata plaketa ZZB NOB Slovenije (2007)
Ambasador znanosti (2007)
Listina ZZB NOB (2011)
Slovenska kulturno-gospodarska zveza mu je leta 2012 podelila odličje za življenjsko delo v prid Slovencev v Italiji.
Jože Pirjevec.SAZU – Slovenska akademina znanosti in umetnosti(online). Dostopno na naslovu:http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html.
Morda vas zanimajo tudi
GODINA, Ferdo
