Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

PIBERNIK, Julka

PIBERNIK Julka
PIBERNIK Julka - Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Foto galerija

Rojena:
9. junij 1905, Slovenski Javornik
Umrla:
14. februar 1942, Foča, Bosna in Hercegovina
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Julka Pibernik se je rodila na Slovenskem Javorniku. Mama se je pisala Dolenc in je bila dvakrat poročena. Prvič z Zalokarjem, z njim je imela dva sinova, Franca in Petra. Z drugim možem, ki se je pisal Marko, je imela dve hčerki, Julko in Ivanko. Oče je bil delavec pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Osnovno šolo je Julka Pibernik končala na Koroški Beli in se izučila za šiviljo. Do poroke je delala v pletilnih tovarnah. Z Albinom Pibernikom se je poročila 2. marca 1930 na Koroški Beli. Februarja 1931 se jima je rodil sin Albin.

Julka Pibernik je bila aktivna članica delavskega kulturnega društva Enakost. Kot igralka je nastopala v igrah, ki jih je uprizarjal dramski odsek Enakosti. Nastopala je skupaj z Viktorjem in Poldetom Stražišarjem, Jožem Gregorčičem, Vencljem Perkom in Francem Guzeljem. Tako je 1934. leta nastopila v komediji Ameriška tatvina, aprila leta 1935 pa v socialni drami Jožeta Moškriča z naslovom Dani se. Leta 1940 je oblast zapečatila vse prostore delavskega kulturnega društva Enakost in zaplenila vso imovino. Leta 1934 je bila sprejeta v partijo. Bila je desna roka svojemu možu, Albinu Piberniku. Pomagala je stavkajočim, zbirala žene pred tovarno, da so onemogočale stavkokaze in intervencije orožništva in policije. Z revolucionarnimi govori je javno nastopala pri Jelenu in na drugih zborovanjih. Leta 1935 je Julka Pibernik ilegalno odpotovala v Moskvo v mednarodno leninsko politično šolo skupaj s Titom in drugimi. Njeno ilegalno ime je bilo Frida. Hodila je po kurirskih kanalih kominterne, v katerem so sodelovali jugoslovanski, avstrijski, češkoslovaški in verjetno komunisti še nekaterih drugih držav. V Moskvi je ostala 15 mesecev.

Po njeni vrnitvi iz Moskve se je družina Pibernik preselila v Zemun, kjer je mož Albin delal v tovarni Ikarus. Ob kapitulaciji Jugoslavije se je družina vrnila na Jesenice. Moža Albina so junija 1941 aretirali Nemci in zaprli v begunjske zapore. Iz Begunj so ga odpeljali v šentviške zapore. Čez čas sta se mu v Šentvidu pridružila žena Julka in sin Albin. Izgnali so jih v Srbijo. Kmalu so se pridružili partizanom in odšli so na osvobojeno ozemlje v Užice. Slovenci so v Srbiji sestavljali četo Ivana Cankarja. Njen komandir je bil Albin Pibernik. Četa Ivana Cankarja se je pridružila prvi proletarski brigadi. Sin Albin je bil najmlajši borec prve proletarske brigade. V hudi zimi leta 1941 so se v tako imenovanem Igmanskem maršu partizani umikali preko Igmana v Fočo. Julka Pibernik je dobila hude zmrzline, gangreno in prišlo je do zastrupitve krvi. Njenega pogreba februarja 1942 se je udeležil tudi Tito. Za seboj je pustila enajstletnega sina Albina, ki je postal najmlajši partizan v Srbiji. Tito je za Albina Pibernika mlajšega tudi sicer lepo poskrbel.

V rojstnem kraju Albina Pibernika, Šmarci, sta imeni Julke in Albina Pibernika vklesani v spomenik padlim borcem v Šmarci. Na Jesenicah se po Julki Pibernik imenuje enota Vrtca Jesenice, na Javorniku pa imamo Delavski dom Julke in Albina Pibernika. Vrtec Julke Pibernik so odprli leta 1949. Z gradnjo kulturnega doma, poimenovanega po zakoncih Pibernik se je začelo leta 1950. Dokončno pa je bil dom dograjen in dokončan leta 1969, ob stoletnici ustanovitve Železarne Jesenice. V domu je restavracija, razstavni prostor, knjižnica, prostori za krajevno skupnost ter nekatera lokalna društva. Leta 1983 je bil o igmanskem maršu posnet tudi film s Slovencema v glavnih vlogah. Julko Pibernik je v filmu igrala Milena Zupančič, Albina pa Radko Polič. Albina Pibernika mlajšega je zaigral trinajstletni deček iz Sarajeva, Edin Parla. O Pibernikovih govori tudi knjižica Deček in vojna, izdana v zbirki Čebelica leta 1972.

 

90 let: 1992-2012. [Slovenski Javornik]: DPD Svoboda France Mencinger, 2012.
Mugerli, M. Iz zgodovine mesta Jesenice. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2019.
Nikolić, S. (2011). Hronika o Pibernikovi. Ljubljana: KUD Mihajlo Pupin.
Vidic, J. Trnova pot revolucionarjev, zakoncev Julke in Albina Pibernik. Jeseniški zbornik, 1979-80, št. 4, str. 391-418.

Avtor/-ica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 8. 8. 2022 | Zadnja sprememba: 8. 8. 2022
Nina Jamar. PIBERNIK, Julka. (1905-1942). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pibernik-julka/
Prijavi napako