Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jurij PETROVINAJ

Portret - Jurij PETROVINAJ
Rojen:
neznano kdaj
Umrl:
neznano kdaj
Variante imen:
Petrovinay, Petrovina, Petrovin, Petrus Petronei
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Izhajal je iz Zagreba. Leta 1572 ga je nadvojvoda Karel z dekretom v soglasju z oglejskim patriarhom Danielom Barbarom imenoval za novomeškega prošta. Za časa njegovega proštovanja sta v Novem mestu razen prošta živela še dekan kapitlja Jurij Silvano in kanonik Jurij Gušič iz Strmišinca. Ostali kanoniki in kaplani pa so upravljali z župnijami kapitlja in na njih prebivali.

Iz vizitacijskega poročila oglejskega patriarha Frančiška Barbare je razvidno, da je bilo v Novem mestu leta 1594 že okoli trideset protestantskih družin. Nova vera ni bila razširjena samo med plemstvom, ampak tudi med meščani in celo podložniki. Za porast »krivovercev« je bil posredno odgovoren tudi prošt, ki si, kot se zdi, s tem ni preveč belil glave. Prav tako se novomeški prošt ni odzval, ko je Karlovec Novemu mestu leta 1579 prevzel vlogo poveljniškega sedeža Vojne krajne, kar je v več ozirih pomenilo njegovo nazadovanje. Ko je Novo mesto leta 1576 prizadel velik požar, ki je poškodoval tudi kapiteljsko cerkev z njeno opremo vred ter uničil proštijo, je Petrovinaj sicer uspel s prošnjo nadvojvodi Karlu po oprostitvi posojil in prispevkov za vojsko, a se same obnove poškodovanih stavb ni lotil. Še več, videti je, da je celo zapustil Novo mesto, kar naj bi bil za arhidiakona Polidorja Montagnano glavni razlog, da ga je leta 1582 službe razrešil in se sam usedel na proštijski sedež.

Viri in literatura

Dolinar, F. M. Prošti novomeškega kapitlja: 1493–1993. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993, str. 37.
Baraga, F. Kapiteljski arhiv Novo mesto: regesti listin in popisov gradiva. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1995, str. str. 21, 290. Acta ecclesiastica Sloveniae, (Knj. 17).
Kos, D. Gospodarstvo novomeškega kapitlja do srede 17. stoletja. V: Dolenjski zbornik 1990, 1990, str. 91.
Slekovec, M. Polidor pl. Montagnana. Zgodovinski zbornik, let. 8, št. 28, 1895, str. 439.
Steklasa, I. Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Šentrupert: Turistično društvo, 2003, str. 79–80.
Vrhovec, I. Zgodovina Novega mesta. Ljubljana: 1891, str. 206, 210 in 221.

Avtor/-ica gesla: Jakob Polenšek, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 29. 7. 2024 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jakob Polenšek. Jurij PETROVINAJ. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jurij-petrovinaj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 25. 7. 2017

Simon ROBIČ

11. februar 1824–7. marec 1897
Simon Robič je ustvaril eno najobsežnejših naravoslovnih zbirk na Kranjskem, ki jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože RANGUS

R. ok. 1807 v Vojniku na Štajerskem in od tam z dvema bratoma prišel v Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju. Ukvarjal se je z mizarstvom in slikanje....
Datum vnosa: 17. 4. 2018

Leopold CVEK

9. oktober 1814–2. september 1896
Sodi med skladatelje, učitelje in duhovnike, ki so v 19. st. s svojim ljudsko-prosvetnim delovanjem ustvarili podobo slovenske glasbene kulture. N...