Zora, na anagrafskem uradu Alba, se je rodila v krojaški družini Antonia in Brkinke Pavle Kocijančič. Otroška leta je preživela v Škednju, po ločitvi staršev pa se je z materjo preselila k Sv. Jakobu. Tu se je vključila v mladinsko in kasneje v protifašistično gibanje ter dobila stik z delavsko in komunistično mladino. Njeno ilegalno delovanje jo je že leta 1940 pripeljalo do aretacije. V zaporu je preživela 7 mesecev, čez par tednov so jo, ob napadu na Jugoslavijo, ponovno aretirali in konfinirali v Pollenzo v pokrajini Macerata. Junija 1941 se je vrnila v Trst in se preko bratov Kovačič povezala z Osvobodilno fronto in postala aktivistka. Ob ustrelitvi prijatelja Pina Tomažiča in tovarišev so jo, zaradi trošenja letakov, spet zaprli skoraj za leto dni in jo nato septembra 1942 v Rimu obsodili na 13 letno kazen, ki jo je prestajala v Perugi.
Po kapitulaciji Italije se je Zora vrnila domov in se zaradi nevarnosti ponovnega prijetja podala na terensko delo v Brkine. Tu je spoznala partizana Albina Godino-Voja in se z njim maja 1944 poročila. Toda poleti se je morala spet vrniti na ilegalno delo v Trst, že oktobra so jo aretirali. Prestala je mučenja in zasliševanja, končno so jo decembra deportirali v Ravensbrϋck, kjer je čez 3 mesece umrla.
Po njej so v Škednju poimenovali Ljudski dom (2007), v Kopru so po njej poimenovali cesto.
Slovenski primorski biografski leksikon: 11: snopič: Omersa-Pirjevec. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1985, str. 614-615
Turk, L. Zora. druga izdaja. Trst: ZTT EST, 2006
Turk, Lida, Matejka Grgič, Fabio Vallon, and Majda Artač Sturman. Zora: [una storia della Resistenza]. Trieste: ZTT, 2016.
Pred 50 leti je Zora Perello umrla v nacističnem taborišču. Primorski dnevnik, 1995, 51, 49, str.18-19
Osvetlitev ženske linije, ki se spleta in prepleta z zgodovino: Zora Perello. Primorski dnevnik, 2005, 61, 221, str.16