Ludovik Pečko se je rodil v Gočovi župnije Sv. Rupert v Slovenskih goricah. V minoritski red je stopil leta 1823 in ordiniral 1827. V obdobju 1828–1837 je bil kaplan v minoritski župniji na Ptuju, v letih 1837–1840 pri Sv. Trojici v Halozah in nato od 1840 do 1844 spet na Ptuju. V času 1844–1846 je bil župni upravitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju, nato eno leto gvardian in župnik vikar na Ptuju. Zaradi bolezni je bil naslednja tri leta pomožni duhovnik pri minoritih v Gradcu in v letih 1850–1852 konventual. Od leta 1852 pa vse do smrti je bil definitor, pridigar in bibliotekar v minoritskem samostanu na Ptuju. Odlok sekovskega škofijskega ordinariata, naj se sestavijo župnijske kronike, ga je spodbudila, da je začel nabirati gradivo v samostanskem arhivu in župnijskih matrikah.
Napisal je dve v rokopisu ohranjeni kroniki, ki pričata o tem, da se je pisatelj ob marljivem delu tudi zavedal, da mora kot Slovan prispevati k slovanski, posebej k slovenski zgodovini.
Izbor:
Geschichte des Minoritenklosters und von der Pfarre St. Peter und Paul zu Pettau, 1861
Die Pfarre hl. Dreifaltigkeit »inter colles« historisch, topographisch aufgenommen, 1863
Slovenski biografski leksikon: šesti zvezek, Ljubljana, 1935, str. 276.
