Napredno iskanje
sl
en hu it sl

PAVLOVEC, Mirna

PAVLOVEC Mirna
Foto: Foto: Arhiv Loškega muzeja Škofja Loka

Foto galerija

Rojena:
7. december 1953, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ko ji je bilo šest let, se je Mirna Pavlovec z družino preselila v Škofjo Loko. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je živela in ustvarjala v Škofji Loki, nato se je preselila v Srednje Bitnje pri Žabnici. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, deluje pa v svobodnem poklicu kot slikarka.
Mirna Pavlovec nadaljuje tradicijo škofjeloškega krajinskega slikarstva, hkrati pa ostaja zvesta družinski tradiciji. Prav tako kakor njen ded, znameniti slovenski slikar France Pavlovec, se tudi Mirna prepušča in posveča predvsem pejsažem in tihožitjem. Zanjo so značilne upodobitve psihološko poglobljene zimske krajine. Zaradi originalih rešitev in likovne prepoznavnosti jo stroka uvršča med najzanimivejše predstavnike sodobnega krajinarstva na Slovenskem. Njene podobe v oljni tehniki in na papirju v akrilni tehniki govorijo o suverenem obvladovanju formalne plati slikarstva ter intimni obravnavi motivike. Mirna Pavlovec v svojem zadržanem slikarskem načinu združuje realizem s postimpresionističnimi elementi, sproščeno gestualnost pa z minimalizmom. Krajine in tihožitja najraje upodablja v prevladujočih belinah z bogastvom odtenkov, upodobljeni prostor pa ostvarja s kompozicijskimi konstrukcijami, po običaju reduciranimi. Čeprav motiv ostaja vseskozi narava, se na slikah srečujemo tako s širokimi panoramskimi pogledi zasneženih poljan in obronkov gozda kot ozkimi izseki prizorov s skupinami dreves v kontrastnih barvah. Mirna Pavlovec se je uveljavila tudi kot ilustratorka literarnih del za otroke in mladino. V tej vlogi se slikarka sijajno identificira z literarnimi predlogami po večini pravljičnega, fantastičnega in satiričnega značaja ter kaže veliko nadarjenost za podajanje človeške in živalske figuralike, ki se v njenem slikarstvu sicer ne pojavlja. S pretanjeno, a čvrsto risbo odločilno prispeva k bralčevemu razumevanju teksta.
Od leta 1981 razstavlja Mirna Pavlovec samostojno, se udeležuje skupinskih razstav in likovnih kolonij. Redno se udeležuje Majskega salona ZDSLU, slovenskega bienala ilustracije in razstav Društva likovnih umetnikov Škofja Loka. Dvakrat je sodelovala na Bienalu ilustracije v Bratislavi. Njene slike in risbe so uvrščene v več javnih zbirk, z ilustracijami je zastopana na stalni razstavi zbirke ilustracij v Šivčevi hiši v Radovljici.

Dela

Izbor del (ilustracije):
J. R. R. Tolkien: Hobit, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986
R. Adams: Vodovnikova vesina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
Z. Vokač: Vesele zgodbe o vampirjih, Aristej, Maribor, 1994
Sonce v brlogu, Jasa, Ljubljana, 2008

Viri in literatura

Literatura:
C. Avguštin: Galerija Mestne hiše Kranj, 1981
B. Boltar: Nebo nad Sorškim poljem, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica 2007
D. Globočnik: Ilustracije, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica 1998
B. Soklič: Zima na papirju, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka 2005
J. Mlakar, B. Soklič: Veliki format : razstava umetniških del sodobnih škofjeloških likovnih ustvarjalcev, Galerija na Loškem gradu, Škofja Loka 2013

Avtor/-ica gesla: Mira Kalan, Loški muzej
Datum prvega vnosa: 9. 4. 2014 | Zadnja sprememba: 9. 4. 2014
Mira Kalan. PAVLOVEC, Mirna. (1953-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pavlovec-mirna/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 2. 2014

ŠKRLJ, Bratko

12. januar 1929–14. januar 2014
Bratko Škrlj je bil profesor slovenskega in ruskega jezika in ravnatelj Gimnazije Jesenice ter Gostinske šole na Bledu.
Datum vnosa: 12. 1. 2018

FUGINA, Ivan

26. november 1900–1. marec 1970
Po 2. svetovni vojni je bil nekaj časa poklicni igralec v Prešernovem gledališču v Kranju. 1. novembra 1952 je prišel v Študijsko knjižnico v Kranju.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

DEKVAL, Ciril

17. april 1893–9. februar 1977
Kot dolgoletni učitelj na Dvoru v Suhi krajini je bil zaslužen za vsestranski napredek kraja.