Pavle ŠEGULA

V rodnem kraju je obiskoval osnovno šolo in sedem razredov realne gimnazije. Osmi razred in maturo je zaključil l. 1945 v šoli za borce in aktiviste v Ljubljani. Diplomiral je l. 1957 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Med vojno je bil do vstopa med partizane l. 1944 (Kamniško-zasavski odred) aktivist OF, v Črnomlju je opravil radiotelegrafski tečaj pri Oficirski šoli NOV in POS. Med leti 1946 in 1966 je bil zaposlen na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve kot strokovnjak za radiotelegrafijo, od l. 1967 pa do upokojitve l. 1975 pa pri podjetju PTT Ljubljana. Bil je soustanovitelj Zveze radioamaterjev Slovenije in aktiven radiooperater.

Pri 15 letih se je povzpel na Storžič in od takrat dalje je postal zagrizen planinec. L. 1958 se je včlanil v Planinsko društvo Ljubljana Matica. Obhodil je večino vrhov v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah, Karavankah, plezal v Visokih Turah, Visokih Tatrah, na Kavkazu in v Pamirju. Vzponi so podrobneje opisani v njegovi knjigi Križemkražem po gorah (2001). Gorski reševalni službi se je pridružil l. 1962. Bil je tudi član Komisije za Gorsko reševalno službo (1960-1989) in Mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR (1962-1989). Ukvarjal se je predvsem s proučevanjem in analiziranjem gorskih nesreč, varstvom pred snežnimi plazovi in reševanjem izpod njih. Napisal je številne priročnike, ki veljajo za temeljna na področju varnosti v gorah. Njegovo življenjsko delo je Večjezični slovar – Sneg in plazovi (1995), ki je prvi te vrste na svetu. Članke je objavljal predvsem v revijah Planinski vestnik, Ujma ter Življenje in tehnika. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem strokovnih knjig. V letih 1963-1975 je vodil Komisijo za odpravo v tuja gorstva pri PZS. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev postaje Gorske reševalne službe v Škofji Loki, kjer je tudi živel z družino.