OSTERC, Slavko

V Mariboru je končal učiteljišče, kjer je v okviru šolanja pridobil tudi prvo glasbeno znanje. Sprva je bil nekaj mesecev učitelj v Sevnici. Že jeseni 1915 je bil vpoklican v vojsko, ki jo je odslužil na soški fronti. Ob razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil vojakom generala Maistra. Sledilo je še nekaj let učiteljevanja, tudi poučevanja glasbe v Celju. Leta 1925, ko so njegovi predpostavljeni že dodobra spoznali njegov glasbeni talent, so mu gmotno pomagali, da je šel študirat na praški glasbeni konservatorij, kjer je dokončal srednješolsko stopnjo. Pridobljena izobrazba mu je omogočila predavateljsko mesto na državnem konservatoriju v Ljubljani in kasneje na srednješolski stopnji novoustanovljene Akademije za glasbo.
Ob poučevanju oz. predajanju znanja je bil predvsem skladatelj. Kot je običajno pri slehernem umetniku, ki išče samostojno pot, se je tudi sam najprej zgledoval pri svojih predhodnikih, še posebej v romantiki. A je vedno bolj razumeval takratne sodobne evropske glasbene tokove in jih vključeval v ustvarjanje. Skladbe je pisal za manjše, komorne sestave, pa tudi za orkestre in zbore. Napisal je več scensko-glasbenih skladb oz. simfoničnih pesnitev (oper): Krst pri Savici, Ubežni kralj, Povodni mož, Illusions, baletno pantomimo Maska rdeče smrti in druge. Zanje je besedila sestavil sam. Njegov opus šteje še vokalno-instrumentalne skladbe in samospeve, ki pa so danes manj znani in izvajani od komornih skladb. Bil je spoštovan in cenjen skladatelj, njegove skladbe so izvajali na mednarodnih festivalih, na katerih je bil prisoten tudi kot žirant, in drugih koncertih po Evropi, ter jih redno predvajali na radijskih postajah. V času svojega ustvarjanja je opravljal še dve vidnejši funkciji: bil je predsednik ljubljanske sekcije pri Združenju jugoslovanskih glasbenih avtorjev ter tajnik jugoslovanske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo.
Ukvarjal se je tudi s glasbeno publicistiko, saj je redno objavljal glasbene kritike v Ljubljanskem zvonu, Jugoslovanu in Zvuku. Viri v zvezi z njegovim opusom omenjajo še nekaj daljših spisov literarne in filozofske narave, kar kaže na dejstvo, da je bil vsestransko nadarjen.
Po skladatelju Slavku Ostercu je danes poimenovano kulturno društvo v Veržeju. Prav tako je v Veržeju, v Domu kulture, urejena njegova spominska soba, na osrednjem trgu, ki je danes poimenovan po njem, pa je bil že leta 1963 postavljen doprsni kip. Njegovo ime nosita še glasbena šola in ulica v Ljutomeru.