Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

OSOVNIKAR, Matic

Portret - Matic OSOVNIKAR
Matic Osovnikar - Foto: Facebook

Foto galerija

Rojen:
19. januarja 1980, Kranj
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je začel obiskovati eno leto prej kot drugi otroci. Preskočil je drugi razred. Leta 1997 je končal gimnazijo in se vpisal na stomatologijo, za katero ga je navdušila mama Nada. Med študijem je s sestro Nežo živel v Šiški. Študij je končal l. 2009 in postal doktor dentalne medicine.
Izhaja iz športne družine. Oče je treniral atletiko. Pri šestih letih je začel trenirati alpsko smučanje pri škofjeloškem smučarskem klubu. Ker večjih uspehov ni imel, se je pri štirinajstih letih usmeril v atletiko. Leta 1994 je začel trenirati pri Albertu Šobi, ki ga je spremljal praktično vso kariero. Bil je član Atletskega društva Mass v Ljubljani. Sprva je treniral tek na 400 m. Leta 1997 je prejel medaljo na olimpijskih dnevnih mladih v Lizboni, l. 2000 pa je zmagal na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov. Takrat je njegova disciplina postal šprint. Tekmoval je v tekih na 60, 100 in 200 m. Istega leta se je na olimpijskih igrah v Sydneyu s štafeto 4 x 100 m uvrstil v polfinale. Je udeleženec treh olimpijskih iger. Leta 2003 je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu zasedel 4. mesto v teku na 200 m, naslednje leto pa 5. mesto na 60 m na dvoranskem SP v Budimpešti. Na OI v Atenah l. 2004 je na 100 m zasedel 26. mesto, na 200 m pa 15. Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Madridu leta 2005 je bil 9. na 60 m. Na 15. sredozemskih igrah v španski Almerii l. 2005 je osvojil zlato v šprintu na 100 in 200 m ter bron v štafeti 4 X 100 m. Leta 2006 je osvojil bron na EP v Göteborgu in 4. mesto na 60 m na dvoranskem SP v Moskvi. Najboljši dosežek njegove športne kariere je 7. mesto na SP v Osaki na Japonskem. Takrat se je kot prvi belec po več kot dveh desetletjih prebil v finale SP. Leta 2008 se je udeležil OI v Pekingu. Od novembra 2010 dalje je dve leti treniral v Londonu v ekipi nekdanjega olimpijca in svetovnega prvaka Linforda Christieja. Kljub temu se mu ni uspelo uvrstiti na OI v Londonu. Je slovenski rekorder v šprintu na 100 m (10, 13 s) in 200 m (20, 47 s) in lastnik 28 naslovov državnega prvaka.
Športno kariero je zaradi poškodb zaključil leta 2012 in se posvetil stomatologiji. Zaposlen je v družinskem zobozdravstvenem centru v Škofji Loki.

Nagrade

Leta 1997 je postal atlet leta pri mlajših mladincih, l. 2004 pa atlet leta pri članih. Za svoje dosežke je l. 2006 prejel spominsko plaketo Občine Škofja Loka in naziv Slovenski športnik leta.

Viri in literatura

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 781.
Iskra, I. Brez ciljev je težko vzdrževati tekaško voljo. Tekac.si, 2015, št. 2/3, str. 68-73.
Bešter, A. Hiter kot blisk tudi v Atenah: Matic Osovnikar, naše najmočnejše orožje na 100 in 200 m na olimpijskih igrah v Grčiji. Gorenjski glas, leto 57, 2004, št. 55, str. 14.

Sto let športa v občini Škofja Loka. Škofja Loka: Športna zveza, 2006, str. 268-269.

Avtor/-ica gesla: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Datum prvega vnosa: 29. 7. 2016 | Zadnja sprememba: 9. 3. 2020
Ana Marija Miklavčič. OSOVNIKAR, Matic. (1980-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/osovnikar-matic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 3. 2019

RAVBAR, Krištof

11. marca 1478–26. oktobra 1536
Njegov oče Nikolaj Ravbar, je bil glavar v Trstu (1473) in Pazinu (1482); mati Doroteja pa je izvirala iz plemičev iz Lienza in Jame, sestra Erazma...
Datum vnosa: 7. 11. 2018

MIHELIČ, Stane

2. februarja 1906–11. marca 2005
Pionir na področju raziskovanja čebelarske zgodovine, eden od ustanoviteljev Čebelarskega muzeja v Radovljici.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

VIDE, Franc

1890–16. novembra 1972
R. maja 1890 v Žvabovem pri Šentjerneju, u. 16. nov. 1972 prav tam. Pred drugo svetovno vojno je bil predsednik podružnice Slovenskega vrtnarskega...