Janko Orožen se je rodil v vasi Turje v kmečki družini s petimi otroki. Prvo znanje je nabiral v enorazredni osnovni šoli v domačem Turju, leta 1907 pa se je vpisal na mariborsko učiteljišče, ki ga je uspešno končal štiri leta kasneje. Kot privatist je na celjski gimnaziji leta 1913 opravil gimnazijsko maturo in si pridobil formalne pogoje za univerzitetni študij. V Pragi je vpisal študij prava, a ga je že po enem semestru opustil zaradi finančnih težav. Vrnil se je v domovino, kjer je do začetka prve svetovne vojne opravljal pedagoško delo.
V prvi svetovno vojni se je boril na vzhodni in soški fronti. Kot prostovoljec se je priključil t.i. češki legiji, s katero je odšel na solunsko fronto. Po končani vojni se je aktivno vključil v boj za slovensko severno mejo.
Leta 1919 se je vpisal na novoustanovljeno Univerzo v Ljubljani, kjer je na filozofski fakulteti čez štiri leta diplomiral iz slovenščine, zgodovine in geografije. Od 1921 – 1924 je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, potem se je ustalil v Celju, kjer je do okupacije poučeval na celjski gimnaziji. Med drugo svetovno vojno so ga najprej zaprli, potem pa izgnali v Srbijo, kjer je učil otroke slovenskih izgnancev.
Svoje delo na celjski gimnaziji je opravljal od konca vojne do upokojitve leta 1954. Po veliki povodnji Savinje, ki je poškodovala precej dragocenega arhivskega gradiva, se je posvetil urejanju celjskega mestnega arhiva. Ko se je ta organiziral kot samostojni zavod, je bil njegov upravnik od 1958 do 1965, ko se je dokončno upokojil. Umrl je 30. septembra 1989, star skoraj 98 let.
Za svojo dejavnost je dobil številne nagrade, odlikovanja, priznanja. Bil je odlikovan s češkoslovaškim Redom belega leva, z jugoslovanskim Redom zaslug za narod s srebrnim vencem, bil častni doktor Dunajske univerze in vodja slovenskega oddelka dunajske univerzitetne knjižnice. Prejel je častno diplomo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Šlandrovo nagrado Občine Celje, Plaketo Mihaela Vošnjaka, Prešernovo priznanje kulturne skupnosti Celje.
Janko Orožen je častni občan Občine Hrastnik in Mestne občine Celje.
Janko Orožen je napisal več učbenikov zgodovine, geografije, ruskega in češkega jezika za osnovne in srednje šole ter številne pedagoške razprave. Sodeloval je pri oblikovanju krajevnega leksikona Slovenije in slovenskega biografskega leksikona. Ukvarjal se je z zgodovino celjskega območja in Zasavja ter objavil nad sto razprav in člankov ter desetine knjig:
Gradovi in graščine v narodnem izročilu: Gradovi in graščine ob Savinji, Sotli in Savi, 1936
Zgodovina celjskega Sokola 1890 – 1940, 1940
Celje z zaledjem, 1948
Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, 1958
Zgodovina obrti v Celju in severovzhodni Sloveniji, 1971
Kratka gospodarska zgodovina Celja in okolice, 1952 (soavtor: J. Felicijan)
Zgodovina Celja in okolice I. – III., 1971-1980
Zgodovina Zagorja ob Savi I., 1980
- red belega leva (Češkoslovaška)
- red zaslug za narod s srebrnim vencem
- častni doktor dunajske univerze
- častna diploma Zveze zgodovinskih društev Slovenije
- Šlandrova nagrada občine Celje
- plaketa Mihaela Vošnjaka
- Prešernovo priznanje Kulturne skupnosti Celje
- častni občan Hrastnika
- častni občan Celja
Orožnov zbornik: ob 120-letnici rojstva Janka Orožna, Celje 2012
Planinc, M: Letopis 1999, Hrastnik 1999
Janko Orožen : osebnost 20. stoletja v mojem kraju, Celje 1987