Markiz Anton Obizzi je bil po rodu Slovenec; njegov oče Karel je bil Italijan, mati Rozalija Gasperin pa Slovenka. Tudi Antonova žena je bila slovenske narodnosti.
Bil je ustanovitelj in lastnik majhne tiskarske delavnice v Gorici, ki je delovala od začetka devetdesetih let 19. stoletja do 1899; od leta 1893 naprej je veljala za »prvo slovensko tiskarno«. Na začetku je tiskarna delovala s skromno opremo, a je Obizzi s finančno pomočjo Andreja Gabrščka prišel do modernega tiskarskega stroja: Gabršček je nemreč potreboval boljši stroj za izdajanje svojega političnega lista, zato je pri takrat znanem dunajskem podjetju kupil stroj, Obizzi pa ga je odplačeval v tedenskih obrokih pri obračunu Gabrščkovih tiskov. A kot je Gabršček zapisal: » … si je Obizziplačevanje olajšal na ta način, da mi je znal pri vsaki številki naračunati še vsaj toliko poleg pogodbe, kolikor je znašal obrok. Prepiral sem se,a sem končno vedno plačal. Tega plačevanja sem se naveličal …« Tako si je Gabršček pridobil t.i. malo tiskarsko koncesijo (dovoljenje za tiskanje lastnih publikacij in tiskovin) in 1893. leta ustanovil Goriško tiskarno.
V Obizzijevi tiskarni so tiskali slovenske časopise in knjige:
Nova Soča (politični tednik) s štirinajstdnevno prilogo Gorica (list za trgovino, obrt, kmetijstvo in narodno gospodarstvo) in naslednika Sočo in Primorca, ki ju je leta 1893 pričel tiskati Gabršček. Obizzi je nato sam urejal in tiskal časnik Sloga (1893–1895) in Goriški vestnik (1894–1896), list za narodno gospodarstvo, obrt in trgovino. Natisnil je tudi žaloigro Loterist (1889) in Poezije Frana Podkrajška (1891).
Obizzijeva tiskarna je delovala do leta 1899, ko so jo odkupili ustanovitelji nastajajoče Narodne tiskarne dr. Antona Gregorčiča, prof. bogoslovja in politika. Obizzi je na začetku 20. stoletja postal solastnik tiskarne Pallich & Obizzi, kjer so tiskali glasilo Slovenske kmečke stranke Naš glas oziroma Kmečki glas ter uradni deželni list Samouprava.
Anton Obizzi je bil tudi vodja Goriškega Sokola, leta 1890 tajnik Slovenskega političnega društva Sloga.
Waltritsch M. Ob 100-letnici Gabrščkove Goriške tiskarne. Jadranski koledar, 1993, str. 75–80.
Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str. 519.
Gerlanc B. Tisk slovenske knjige na Primorskem od začetkov do konca 1918. Jadranski koledar, 1970, str. 186–173.
Berčič B. Tiskarstvo na Slovenskem: zgodovinski oris. Ljubljana : Odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem, 1968 [i. e. 1969], str. 192–193.
Morda vas zanimajo tudi
PIRJEVEC, Jože
KOVAČIČ, Nevenka
