NEMANIČ, Julij

Rodil se je očetu Antonu in mami Angeli kot eden izmed šestih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Drašičih, nižjo gimnazijo v Metliki, višjo v Črnomlju. Diplomiral je na Agronomski fakulteti Ljubljana iz vinogradništva. Leta 1978 je magistriral v Zagrebu na Fakulteti poljoprivrednih znanosti s temo Modra frankinja v Beli krajini, leta 1993 pa doktoriral na Prehrambeno-biotehnološki fakulteti v Zagrebu.

Kot maturant je bil na štirimesečnem poletnem delu na kmetijah v Franciji, kjer je vsrkaval znanje in nove pristope ter razmišljal, dobrodošle za napredek kmetijstva v Beli krajini. Potrebo po znanju je poudarjal že njegov oče, ki se je udeleževal predavanj prof. Skalickyja iz Kmetijske šole Grm v Novem mestu, učil pa se je tudi pri materinem bratu Martinu Plutu, takrat najvidnejšem vinogradniku v Beli krajini.

Želja po znanju ga je pripeljala na študentsko prakso v Nemčijo, na ugledno posestvo Eilfingerberg, last nadvojvode od Württenberga, ki je slovelo po predikatih (vinih posebne kakovosti). Ta enkratna izkušnja mu je odprla novi svet vina, ki ga je še bolj utrdila v njegovih poklicnih načrtih. Začel je razmišljati o možnosti pridelave predikatnih vin v rodni Beli krajini. Ko so ga v metliški kleti kot mladega agronoma zadolžili za vodenje vinogradov in kleti, je to obljubo uresničeval in sedem let po praksi tudi izpolnil s prvim predikatnim vinom v vinorodni deželi Posavje.

Od leta 1965 do 1988 je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Metlika kot enolog, kasneje je postal direktor Vinske kleti Metlika. Kot glavni enolog je leta 1980 prejel povabilo francoske vlade za specializacijo v Franciji, kar je pripomoglo k prenekateremu njegovemu kasnejšemu uspehu v Sloveniji. Med drugim so na njegovo pobudo v Vinski kleti Metlika kot prvi v Sloveniji leta 1981 pridelali vino rosé. Bil je tudi idejni oče prvega ledenega vina v prejšnji državi, ki so ga v zadružni kleti Metlika pridelali leta 1986. Belokranjska vina je popeljal do najvišje kakovosti in je velik zagovornik PTP zaščite vin; zapisal je, da »so zaščitena vina kulturna in ekonomska dediščina vinorodnega okoliša, naroda in države«.

Leta je bil leta 1987 imenovan za eksperta Jugoslavije pri Mednarodni organizaciji za trto in vino (L’organisation internationale de la vigne et du vin – OIV), s sedežem v Parizu. Skupina je bila zadolžena za izdelavo novih pravil za mednarodna ocenjevanja vin, ki so bila leta 1994 na svetovnem vinarskem kongresu potrjena. Po osamosvojitvi Slovenije je bil dva mandata imenovan za člana izvršnega odbora OIV in eksperta v skupini za vinogradništvo in vinarstvo.Dobrih 20 let je bil vabljen na vsa svetovna ocenjevanja vin, ki so imela pokroviteljstvo OIV. Bil je eden od ekspertov te organizacije, ki so na mednarodnih ocenjevanjih preverjali potek in skladnost strokovnega dogodka s pravili, ki omogočajo prireditelju ocenjevanja pokroviteljstvo. To ugledno pokroviteljstvo je uspelo dobiti tudi mednarodnemu ocenjevanju »VINO Ljubljana«, katerega predsednik je bil osem let..

Od leta 1988 do upokojitve je bil zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani kot raziskovalec v vinarstvu, leta 1995 je bil imenovan za predstojnika Centralnega laboratorija. Svoje znanje je predajal mladim tudi na Centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu ter Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.