NAGLIČ, Miha

Rodil se je v Stari vasi, ki je sedaj osrednji del mesta Žiri. V Žireh je hodil v osnovno šolo (1959-67), v Ljubljani je maturiral na Gimnaziji Poljane (1971) in diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti (1978). V domači kraj se je vrnil že leta 1977 in ga za daljši čas zapustil samo še dvakrat, zaradi vojaščine (Kruševac, 1979) in študijskega izpopolnjevanja v tujini. Med letoma 1983 in 1985 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Parizu na Université de Paris VIII (St. Denis) in École des Hautes Études en Sciences Sociales. Od 1995 živi z družino v Žirovnici (južno od Žirov), ki uradno oziroma zaradi krivic rapalske meje sodi v Občino Idrija, po naravi in zgodovini do leta 1918 pa pripada Žirovskemu. V letih 2003-5 je zaradi rekonstrukcije hiše v Žirovnici živel na Sovodnju. Leta 2008 se mu je že v nekoliko poznih letih rodil sin Jakob.
Je prvi Žirovec, ki se je po končanem študiju na področju humanistike vrnil v Žiri in temu kraju z delom na področju kulture posvetil vse svoje poklicno življenje. Že v letih 1977-78 je s prijatelji iz Kluba študentov Poljanske doline sodeloval pri pripravi in izvedbi več literarnih večerov in legendarne Prešernove proslave 1978. Leta 1980 je z isto skupino ustanovil revijo Žirovski občasnik, ki je v 30 letih izhajanja prerasla v enega najbolj prepoznavnih domoznanskih zbornikov v Sloveniji. Leta 1981 se je kot poklicni animator kulture zaposlil v Krajevni skupnosti Žiri. Leta 1990 je od Ministrstva za kulturo pridobil status samostojnega kulturnega delavca (»samozaposlenega v kulturi«), ki ga ima še zdaj.
Od tedaj se preživlja največ z delom za časopise. Od 1988 je stalni zunanji sodelavec Gorenjskega glasa. Piše eseje, spremne besede in članke za Gorenjski glas. V njem ima tudi stalni rubriki Mihovanja in Knjige in knjigoljubi. V letih 1994-2004 je pisal za Sobotno prilogo Dela, ostal pa je dejaven tudi na polju žirovske kulture, zlasti z urejanjem Žirovskega občasnika in vodenjem Muzejskega društva Žiri, katerega predsednik je od 1995.
Uredil je 31 zvezkov Žirovskega občasnika in 13 knjig v zbirki Knjižnica ŽO. Najprej je uredil brošuro ob 15-letnici MoPZ Alpina (1979, v soavtorstvu s Tonetom Enikom), ki je bila nekakšna »učna ura« za Žirovski občasnik. Pozneje pa še knjižne zbornike ob 50-letnicah Alpine (1997), Kmetijsko-gozdarske zadruge M-Sora Žiri (1998), Kladivarja Žiri (1999), Planinskega društva Žiri (2000), Društva upokojencev Žiri (2001, sourednik), Delavskega prosvetnega društva DPD Svoboda Žiri (2005) ter CD-ploščo Izbrana cela Antona Jobsta (1998). Po naročilu Občine Žiri je uredil cel paket turističnega gradiva (vodnik, turistični zemljevid, zloženka v 4 jezikovnih različicah, 2000).
Napisal je sedem knjig oziroma samostojnih publikacij, ki po vsebini v celoti ali večinoma obravnavajo življenje na Žirovskem.
Napisal je več kot dva tisoč člankov, mnoge od teh na žirovsko temo (pogled v Virtualno knjižnico Slovenije COBISS pokaže konec 2010 ob vpisu njegovega imena v medbibliotečni bazi COBIB.SI kar 1042 »zadetkov«, v bazi NUK pa 161);
Sodeloval je v pripravi in izvedbi cele vrste kulturnih prireditev: proslav, koncertov, gledaliških predstav, razstav, literarnih večerov, predavanj, srečanj v podporo prizadevanjem za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na predlog občinskega svetnika, g. Viktorja Žaklja, mu je občinski svet podelil Priznanje občine Žiri za leto 2010, za velik prispevek k spodbujanju in intelektualnemu dvigu kulturne dejavnosti ter skrbi za ohranjanje zgodovine kraja in dogodkov ter širjenje vedenja o Žireh in okolici izven občinskih meja.

Vir: zapis Mihe Nagliča, Žiri, december 2010