MUSEK, Janek

Janek Musek, doktor psiholoških znanosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je obiskoval osnovno šolo na Bregu pri Ptuju, nato klasično gimnazijo v Mariboru in gimnazijo v Celju. Diplomiral je leta 1968 po končanem študiju psihologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1975 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani z disertacijo Simbolizem v odnosu do osebnostnih lastnosti.

Leta 1970 se je zaposlil na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot asistent, sledila sta naziva docent (1977) in izredni profesor (1981), leta 1988 pa je bil izvoljen v naziv redni profesor za občo psihologijo. Bil je prodekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1984–1986) in prorektor Univerze v Ljubljani (1996–1998). Upokojil se je leta 2014, leto kasneje pa je prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predaval več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Predaval je tudi na univerzah v Celovcu, Trstu, Würzburgu in Luganu. Področja njegovega raziskovanja so osebnost, vrednote, etični standardi in vrline, modrost, kognitivna psihologija, psihologija psihičnega blagostanja in zdravja, simbolika, odločanje in zgodovina psihologije, med njegove ožje raziskovalne teme pa spadajo še razvoj in oblikovanje stabilne družbe prihodnosti (družbe vrednot, znanja in blagostanja ali družbe modrosti).

Doma in v tujini je objavil več kot 500 besedil, od tega več kot 100 znanstvenih člankov, 49 knjig in učbenikov. Med njimi so znanstvene monografije Osebnost (1982), Narava in determinante zavestnega odločanja (1985), Teorije osebnosti (1988), Simboli, kultura, ljudje (1990), Znanstvena podoba osebnosti (1993), Psihološki portret Slovencev (1994), Nova psihološka teorija vrednot (2000), Zgodovina psihologije (2003), Psihološke in kognitivne študije osebnosti (2003), Psihološke dimenzije osebnosti (2005), Psihologija življenja (2010), Psihološki temelji družbe prihodnosti (2014), Osebnost, vrednote in psihično blagostanje (2015).

V svetu in doma so vzbudile pozornost predvsem njegove raziskave in teorije vrednot, modeli in teorije osebnostne strukture, v zadnjem času zlasti model generalnega faktorja osebnosti, o katerem govorijo tudi zadnje navedene knjige.

Je med najpogosteje navajanimi slovenskimi znanstveniki, vodil ali sodeloval je pri velikem številu raziskovalnih projektov. Opravljal je številne funkcije v strokovnih in raziskovalnih organizacijah, med drugim je bil član Komisije za psihodiagnostična sredstva Društva psihologov Slovenije in soavtor Kodeksa psihološke etike, predsednik strokovnega odbora Društva psihologov Slovenije, nacionalni koordinator raziskav za področje psihologije, član in namestnik predsednika Sveta za družboslovje pri ARRS idr.

Bil je mentor več kot 150 diplomantom in več kot 40 magistrom in 30 doktorjem znanosti. V letu 2013 je bil izvoljen za svetovalca Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Je tudi soustanovitelj Inštituta za psihologijo osebnosti in Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj (IEV).