Osnovno šolo je dokončal v domačem kraju, učiteljišče obiskoval v Tolminu, maturiral leta 1927 v Vidmu, dve leti za tem pa opravil še dodatni izpit usposabljanja v Trstu. V letih 1927-1929 je poučeval v Lokovcu, na Šentviški Gori in na Pečinah, od leta 1930 do 1932 v Carbonu pri Potenzu v južni Italiji, potem pa do leta 1945 v Antegnatu pri Bergamu v Lombardiji. Kadar je le mogel se je Stanko Murovec vračal domov in na ta način ohranjal stik z družino in prijatelji. Po vojni se je vrnil na Tolminsko in poučeval v večih krajih do leta 1954. Za dve leti se je nato premestil na Ajševico, nakar je bil do leta 1966 zaposlen v upravni službi občinskega ljudskega odbora v Novi Gorici. Tega leta je prevzel vodenje arhivskega oddelka skupščine občine Nova Gorica, ki je bil pravzaprav nastavek za Pokrajinski arhiv, ustanovljen leta 1972. Stanko Murovec je bil še dobro leto po ustanovitvi njegov direktor, v njem pa je deloval še ves čas po upokojitvi. Pri občinski upravi občine Nova Gorica je bil dolgo vrsto let uradni prevajalec iz italijanskega v slovenski jezik.
Stanko Murovec je bil velik poznavatelj folklornega izročila in splošne zgodovine Goriške in Tolminske, bil pa je tudi aktiven čebelar.
Leta 1977 je prejel občinsko priznanje občine Nova Gorica.
L. di Sopra: Cestne povezave med Italijo in Jugoslavijo : problematika avtocest, 1970 (prevajalec)Nekaj upravno političnih sprememb naobmočju severnoprimorskih občin od konca 1. svetovnevojne dalje, 1972G. Fogar: Od ilegalnega antifašizma do proletarske brigade, 1974 (prevajalec)
20 let splošnoizobraževalnega šolstva v novogoriški občini, 1975
I. Uršič: Stanko Murovec – prvi strokovni delavec v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici,Zbornik Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici : ob 30. letnici ustanovitve (2002), str. 40-43
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1972
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 10, Gorica 1984, str. 478
