Marjan Ivan MOŠKON

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1954 maturiral. Njegova mati Lojzka (Slavica) Moškon, iz Zbur pri Šmarjeti, je bila šivilja v Novem mestu in je sama skrbela za nezakonskega sina Marjana. Po maturi se je vpisal na študij elektrotehnike in grafične tehnologije v Ljubljani in se po končanem študiju leta 1960 zaposlil kot filmski snemalec in kamerman na Televiziji Ljubljana, po vrnitvi v Novo mesto je postal prvi dopisnik televizije za Dolenjsko. Zatem je bil več let novinar in tehnični urednik pri Dolenjskem listu v Novem mestu, v začetku 70. let 20. stoletja je postal tudi vodja grafične priprave časopisa.

Marjan Moškon je bil vsestranski ustvarjalec, organizator in motivator, ki je deloval na številnih področjih družbenega življenja: od leta 1951 v taborniški organizaciji, kjer je leta 1952 sodeloval pri ustanovitvi Družine gorjanskih tabornikov, pri Aeroklubu Novo mesto, bil je radioamater, jamar, potapljač in eden od ustanoviteljev potapljaškega kluba v Novem mestu, dejaven član kluba prijateljev IMV Novo mesto, v Folklornem društvu Kres Novo mesto, ki ga od ustanovitve leta 1975 vodi njegova soproga Branka Moškon, je igral violino; bil je tudi eden od ustanoviteljev Društva Novo mesto leta 1993, kjer si je prizadeval za oživitev mestnega jedra, reševanje problematike novomeškega narodnega doma idr. V letih 2002–2006 je bil na listi Društva Novo mesto svetnik občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.

Najbolj zaslužen je kot pobudnik ustanovitve, ustanovitelj in prvi direktor ter odgovorni urednik Televizije Novo mesto, ki je bila registrirana julija 1989 kot prvi regionalni televizijski program v takratni Jugoslaviji.

Zavzeto se je ukvarjal z uredniško in publicistično dejavnostjo. Zbral in uredil je gradivo za taborniške pesmarice Tam ob ognju našem (1977–1991) ter uredil več domoznanskih publikacij, med njimi knjižici Društva ljubiteljev starodobnih avtomobilov, katerega član je bil tudi sam. Leta 1993 je prevzel urednikovanje glasila Društva Novo mesto Poročevalec, leta 2001 preimenovanega v Izziv, katerega je urejal v letih 2008–2014. Urejal je tudi glasilo dolenjskih tabornikov Strela, glasilo o letalstvu Krila ter bil glavni urednik strokovnega glasila Grafičar. Bil je pisec domoznanskih in drugih publikacij in prispevkov, ki jih je objavljal v Dolenjskem listu, reviji Rast, glasilu Izziv – o novomeški avtomobilski industriji, zgodovini Slovencev, letalstvu, taborništvu, računalništvu, kulturi itd. Je avtor monografije o novomeški industriji motornih vozil IMV Povest o velikanu pod Gorjanci (2004) . Leta 2017 je izdal svoje spomine, Kroniko skoraj vsega, s številnimi dragocenimi podatki o življenju v Novem mestu med in po drugi svetovni vojni. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme in se ukvarjal s fotografiranjem. Kot novinar se je odločno zavzemal za dobro, čisto slovenščino.