Kot deček je rad hodil v piransko župno cerkev sv. Jurija, kjer ga je eden od kaplanov naučil pisati, brati in streči pri maši. V 9. letu so Monalda poslali v srednjo šolo pri Benediktincih pri sv. Nikolaju v Valdoltri (Ankaran). Tu je opravil 4 temeljne razrede, imenovane quadrivium in 3 višje, trivium, kjer so poučevali tudi retoriko in filozofijo. Študiral je na pravni fakulteti v Padovi. Med študijem se je leta 1226 odločil postati redovnik v redu sv. Frančiška Asiškega. Študij prava je kljub temu nadaljeval in ga v samostanu izpopolnjeval z nekaterimi teološkimi predmeti. Leta 1230 je bil posvečen za mašnika.
Monaldu so takoj po posvetitvi zaupali skrb za samostansko hišo s cerkvico v Trstu, z nalogo, da bivališče spremeni v redovni samostan, cerkev Marije Pomagaj pa dostojno opremi, kar je tudi brezhibno opravil. Bratje konventuali so se nato poskušali posvetiti duhovni oskrbi vernikov, kar pa je takratno cerkveno pravo pridrževalo le duhovnikom in prelatom stolnice. Monald, ki je bil gvardijan (predstojnik tržaških redovnikov konventualov), je preko pokrajinskega in generalnega predstojnika pri Svetem Sedežu dosegel osamosvojitev od raznih predpravic škofijskih oblasti.
Na binkoštni praznik 26. maja 1257 je bil Monaldo izbran za predstojnika celotne Dalmatinsko-slovanske province, s sedežem v Zadru. Redovna provinca Slavonija se je tedaj raztezala od Istre do Albanije. Po devetih letih napornega služenja je Monalda nasledil brat Jernej Askolski.
Leta 1266 je Monald postal varuh bratov konventualov v Kopru, katerim sta bila dodeljena preprosto bivališče in cerkvica v mestni četrti Kozara. Monald je cerkvico podrl in na bližnjem, odstopljenem zemljišču, zgradil novo cerkev in samostan s križnim hodnikom. V cerkvi, ki je bila dovršena še za časa njegovega življenja, je bil Monaldo tudi pokopan (danes športna dvorana Gimnazije Koper). Relikvije blaženega Monalda od povojnih let skrbno hranijo v cerkvi sv. Marije Velike v Trstu. Vse od njegove smrti so ljudje gojili vero, da je Monaldo pridružen zboru svetnikov v nebesih.
Monaldo je spisal pravno teološko filozofsko delo Summa Monaldina, čigar posamezne liste hranijo v različnih bibliotekah po svetu (Pragi, Oxfordu, New Yorku ind.), njegov Kodeks imajo tudi v Ljubljani in je dragocen spomenik istrskokrščanske indentitete Kopra. Več avtorjev mu pripisuje še druga dela, predvsem različne zbirke pridig, vendar njegovo avtorstvo še ni bilo v celoti raziskano in potrjeno.
Beato Monaldo da Giustinopoli : 1210-1280 ca. : atti raccolti in occasione del VII centenario del suo transito. Trieste : [s. n.], 1982.
Korošak, B. J. Brat Monald Koprski : božji služabnik : frančiškan. Nova Gorica : Branko, 2009.
MS 33: Monaldus de Iustinopoli: Summa de iure canonico : severovzhodna Francija; iz kartuzijanskega samostana Bistra, I. tretjina 14. stoletja. Manuscripta : knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani : Narodna galerija, 7. september – 7. november 2010, str. 177-181.
Repič, H. De B. Monaldo de Iustinopoli (Capodistria).Ad Claras Aquas prope Florentiam (Quaracchi presso Firenze) : Typ. Collegii S. Bonaventurae, 1908.
