Rodil se je materi Fani in očetu Francu Moharju. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu pri Krškem, gostinsko šolo pa v Izoli in jo končal leta 1975. Leta 1980 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado, v pehotno šolo rezervnih oficirjev v Bilećo. Šolanje je uspešno končal in bil napoten na stažiranje s činom vodnika v vojašnico v Benkovcu pri Kninu. Leta 1982 je bil razporejen v Teritorialno obrambo občine Krško Socialistične republike Slovenije, kot poveljnik 2. voda Protidiverzantske čete Krško.
Istega leta se je zaposlil v Šolskem centru Novo mesto kot profesor predmeta obramba in zaščita, kjer je bil zaposlen do jeseni 1987. Bil je tudi upravitelj obrambnega načrta srednješolskega centra. Pripravil je načrt za avtomatsko strelišče na šoli, katerega praktični del so izdelali v šolskih delavnicah. Redno se je udeleževal enotedenskega usposabljanja učiteljev obrambe in zaščite v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja v Poljčah pri Begunjah, kjer je bil izbran za predstavnika učiteljev obrambe in zaščite za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje.
Septembra 1987 se je zaposlil v TO občine Krško SRS. Po ukazu za predajo orožja Teritorialne obrambe Slovenije v skladišča Jugoslovanske ljudske armade maja 1990 je bil vključen v projekt Manevrske strukture Narodne zaščite. Ker TO Krško svojega orožja ni predala JLA, je Mohar dejavno sodeloval pri varovanju in prenosu orožja v tajna skladišča.
Osamosvojitveno vojno Slovenije leta 1991 je pričakal na dolžnosti referenta za zaledje 25. območnega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije, s sedežem v Brežicah, in to funkcijo opravljal tudi med vojno. Poleg rednih nalog je bil zadolžen še za mobilizacijo dveh bojnih enot. V Slovenski vojski, v vojašnicah v Cerkljah ob Krki in Novem mestu, je nato opravljal več različnih dolžnosti in se v činu stotnika upokojil konec decembra 2013.
Po osamosvojitveni vojni Slovenije je bil med ustanovitelji organizacije vojnih veteranov v Krškem ter bil dva mandata (2006–2015) predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško (OZVVS). Postal je tudi častni predsednik OZVVS Krško. Od leta 2024 je predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Krško.
spominska listina Izvršnega sveta Skupščine občine Krško, 1991
srebrna medalja Manevrske strukture Narodne zaščite, 2007
bronasti meč Poveljstva sil Slovenske vojske, 2008
srebrna medalja Slovenske vojske, 2008
zahvalna listina ZVVS, 2013
zahvalna listina Krajevne skupnosti Podbočje, 2015
priznanje Občine Krško, 2018
zlata plaketa Zveze veteranov vojne za Slovenijo, 2020
Posavski obzornik.si (Zdenko Mohar: General je prišel popisati orožje)
Posavski obzornik.si (V gozdu Dobrava so se tradicionalno poklonili padlim prvim krškim borcem)
Eposavje.com (20 let krškega združenja veteranov vojne za Slovenijo)
25 let za Slovenijo. Krško: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško, 2024.
Mohar, Z. Delovanje zaledne službe Teritorialne obrambe med vojno. V: Zmagovito Posavje: spominski zbornik, 2011, str. 209–216.
Posavje v letih 1989–1991: spominski zbornik, 2001.
Teropšič, T. Ključna vloga 25. območnega štaba teritorialne obrambe v slovenski osamosvojitveni vojni. SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, november 2020, št. 28, str.62–67.
Osebni podatki: Zdenko Mohar, oktober 2024.
