Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

MLINARIČ, Tine

MLINARIČ, Tine
MLINARIČ, Tine

Foto galerija

Rojen:
11. september 1955, Ižakovci
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno šolo je obiskoval v Ižakovcih in Beltincih. Šolanje je nadaljeval na Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti in Rakičanu, nato pa končal še višjo šolo za radiološke inženirje v Ljubljani. Zaposlen je v Splošni bolnišnici Murska Sobota, še posebej pa je aktiven na vsakoletni prireditvi Büjraški dnevi na Muri v Ižakovcih, katere pobudnik in začetnik je bil. Na tej prireditvi in na Otoku ljubezni nasploh je že več kot dvajset let nosilec etno-kulturnih destinacij. Je vodja civilne skupine Zavoda (ZTK) Občine Beltinci, ki se ukvarja z lokalnimi obnovljivimi viri energije in njihovimi razvojnimi priložnostmi. Leta 2019 je bil v okviru te skupine koordinator novega projekta, povezanega z reko Muro. Gradivo projekta je izšlo v brošuri z naslovom Nabor možnih vsebin biosfere, lokalne in razvojne priložnosti v prostoru reke Mure.
Piše pesmi in eseje, v katerih je osrednja tematika domača pokrajina z močnimi krščanskimi poudarki. Redno se udeležuje pesniških festivalov po Sloveniji. Leta 2002 in 2010 je bil finalist pesniškega turnirja v Mariboru Ko te napiše knjiga. Z esejema O transcendentnem v literaturi in umetnosti in Ko govorica duše postaja literarni jezik pa je bil leta 2008 oz. 2010 nominiran na razpisu revije Sodobnost za najboljši slovenski esej. Je urednik publikacij o büjraških dnevih, ki nosijo naslov Spominski büjraš in glasila Splošne bolnišnice v Murski Soboti Krog življenja. Objavljal je in še objavlja v literarnih revijah Znamenja, Revija 2000, Nova revija, Tretji dan, Dialogi, Zvon, Sodobnost, Apokalipsa, Lirikon, Poetikon, Literarni nokturno in drugih. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev, aktiven je v komisiji Slovenska pisateljska pot in je koordinator projekta Pisatelji in reke, ki ga organizira v sklopu prireditve Bujraški dnevi. Njegova literatura temelji na raziskovanjih prostora in subjekta v njem, na snovno-duhovnih, ljubezensko-religioznih dialogih, samogovorih, na naravni in kulturni dediščini. Piše tudi publicistične članke za Vestnik, Večer, Delo in druge časnike. Udeležuje se nastopov po šolah, knjižnicah, v naravnem okolju in na drugih javnih prireditvah. Njegovo poezijo je Judit Csuka Zagorec prevedla v madžarščino. Objavljena je bila v literarni reviji Napút iz Budimpešte. Prav tako je ista prevajalka njegove pesmi pripravila za madžarsko skupnost v Sloveniji. Leta 2002 je kot eden izmed avtorjev sodeloval pri izdaji literarno-publicističnega vodnika o reki Muri z naslovom Vse o …, ki ga je izdala založba Franc-Franc. Mlinaričeva poezija je doživela številne ocene. O prvi zbirki Dnika je Milan Vincetič zapisal, »da se njene pesmi raztekajo po imenih pokrajine kot nagajivo polzenje reke – po strugi, logu, v gazu, rokavu, jelši, jesenu, na produ, brodu, mlinu …« Spremno besedo k drugi zbirki Kana je prispeval Robert Titan Felix in med drugim ugotovil, da Tine v njej »predstavi preobrazbo snovi in duha«. Avtor sam pa k temu dodaja, »da je v čem morebiti primerljiva s svetopisemsko Kano Galilejsko«. V zbirki Prebežniki »ti vstopajo v pesnikov širši izpovedni prostor, v neke vrste govorico sveta«. Naslednja Mlinaričeva pesniška zbirka ima naslov Zamenjave, o njej pa Franc Kuzmič v spremnem eseju navaja, »da so pesmi v njej duhovni utrinki, ki se napajajo iz svetopisemskega in profanega (občega) studenca«. O zbirki Obiskovalci je Josip Osti zapisal, »da se znova vračajo k izviru Mlinaričeve reke pesnjenja – k Muri, toda v primerjavi z njegovimi predhodnimi deli z več življenjskimi, duhovnimi in pesniškimi nadgradnjami«. Leta 2014 je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Vrètine dnik, v kateri gre za narečno poezijo. V tej urednik in pisec uvodnika Danijel Škafar izpostavi, »da je Mlinaričev poizkus, kako zmore narečje opraviti funkcijo umetnostnega jezika, ki je avtorjev materin (prvi) jezik, knjižna zvrst se mu namreč pojavi kasneje«. Leta 2001 pa je skupaj z Milanom Vincetičem, Robertom Titanom Felixom, Ernestom Ružičem in Karlom Turnerjem izdal pesniško zbirko Dvakrat stesana krsta in še druge. Živi v Ižakovcih, kjer dela tudi na družinski ekološki kmetiji. Leta 2019 je izšla njegova druga narečna pesniška zbirka Srečekovači.


Poezija:

Dnika. Murska Sobota: Zveza kulturnih organizacij, 1998; Murska Sobota: Zveza kulturnih društev, 2011 (2. izd.).
Kana. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002.
Prebežniki. Murska Sobota: Zveza kulturnih društev, 2005.
Zamenjave. Maribor: Slomškova družba, 2007.
Obiskovalci. Ljubljana: Sodobnost International, 2012.
Vrètine dnik. Beltinci: Zavod za kulturo in turizem, 2014.                                                                                             Srečekovači. Beltinci: Zavod za turizem in kulturo, 2019.
Eseji:
Ranljiva reka: eseji o Muri in büraših. Murska Sobota: Franc-Franc, 1996.
Beli možje: Eseji o mlinih in mlinarjih. Murska Sobota: Franc-Franc, 2000.
Katedrale: ob zunanjem slišati tudi notranji glas. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009.
Büjraši. Beltinci: Zavod za kulturo in turizem, 2011.
Mlinarji. Beltinci: Zavod za kulturo in turizem, 2011.
Drugo:
Nabor možnih vsebin biosfere, lokalne razvojne priložnosti v prostoru reke Mure: civilno-strokovna koalicija za Muro: koordinator Tine Mlinarič. Beltinci: Zavod za kulturo in turizem, 2019.

Pavček, T. »Gremo odkrivat čarnost, ko pokliče Mura«. Delo, 1997 (9. januar), let. 6, str. 13.
Titan, R. Izpuhtevajoča vlažnost dnike. V: Mlinarič, T. Dnika. Murska Sobota: Zveza kulturnih organizacij, 1998, str. 52-58.
Pisk, K. V mlinu se dvakrat pove. Delo, 2001 (14. februar), čet. 36, str. 18.
Titan, R. Metalurgija sveta v stihu. V: Mlinarič, T. Kana. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002, str. 57-61.
Titan, R. Prebežniki med svetovi. V: Mlinarič, T.Prebežniki. Murska Sobota: Zveza kulturnih društev, 2005, str. 56-58.
Kuzmič, F. Enigma duhovnega iskanja v poeziji Tineta Mlinariča. V: Mlinarič, T. Zamenjave. Maribor: Slomškova družba, 2007, str. 69-74.
Senegačnik, B. Pot skozi resničnost med vero in poezijo. V: Mlinarič, T. Zamenjave. Maribor: Slomškova družba, 2007, str. 67-68.
Cergol, I. Zavzetost. Tine Mlinarič: Katedrale. 2000, 2009, št. 211/212/213, str. 300-303.
Senegačnik, B. Nikoli dokončane Katedrale. V: Mlinarič, T. Katedrale. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009, str. 7-8-
Logar, B. Tine Mlinarič: Katedrale. Zvon, 2010, let. 13, št. 1, sr. 58-59.
Osti, J. Med imanenco in transcendenco: iz bralskega dnevnika: ob branju poezije in esejistike Tineta Mlinariča. Apokalipsa, 2011, št. 150/151, str. 301-326.
Osti, J. V: Mlinarič, T. Obiskovalci. Ljubljana: Sodobnost International, 2012, str. 63-64.
Škafar, D. Čár besédi. V: Mlinarič, T. Vrètine dnik. Beltinci: Zavod za kulturo in turizem, 2014, str. 50-54.

Podatke je posredoval tudi avtor sam.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 20. 4. 2015 | Zadnja sprememba: 27. 12. 2021
Jožef Papp. MLINARIČ, Tine. (1955-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mlinaric-tine/
Prijavi napako